“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

sreda, 4. januar 2012

Pa je končno prišel ...

... dan "D" - pa ne novomeška glasbena zasedba - temveč tisti dan, ko gre zares! Pa to v večih pogledih: začenjam pisati blog (juhu!) in odpravljam se na potovanje. Svoje najdaljše potovanje....

Potovati. Življenjski užitek! Vedno enako, čeprav vsakič drugače – priprave na potovanje, odhod, vrnitev. Razlog za vse to premikanje in potovanje je preprost – v sebi nisem imel ničesar. Potreboval sem nove dogodivščine in bil sem prazen. Prazen, kot je prazna goba, čeprav pripravljena vsrkati vse. Ko ne bi potoval, ne bi imel ničesar povedati in pripovedovati, ničesar o čemer bi mogel razmišljati. Potovanje me navdušuje, me polni, da mi misliti, me oživlja. Prihod v novo deželo, oddaljen kraj, vedno prižge nov plamen, pričara zaljubljenost, prebija čustva. se nadaljuje

Kaj vse nosim zraven...
… na Novo Zelandijo. Za nekaj manj kot dva meseca. Po dolgotrajnih pripravah je torej napočil dan potovanja. Včeraj sem še letal okrog in nabavljal zadnje stvari – ščipalke za perilo, vrv za obešanje (ki sem jo na koncu pozabil v trgovini :-) ), vmesnike za polnilce, zavarovanje opreme – sebe sem že prej, ipd. ter vse to - glej desno - poskušal spraviti v nahrbtnik.

Na koncu je uspelo in celo nekaj prostora je ostalo … mogoče bom pa tam kaj kupil – kakšno ovco, na primer. 

Mali in veliki ... oba skoraj polna
 Pa fotografsko opremo ne smem pozabiti - sedaj ko sem šel na tečaj in se nekaj naučil (bomo videli).
Ob 14.30 odrinem s taksijem na letališče Jožeta Pučnika (za tiste, ki ne vedo, je to Brnik). In potem ob 16.30 odletim. Najprej v Frankfurt. Nato Dubai. Potem postanek v Sydneyu. … in na koncu v Auckland (končno). Nova Zelandija je oddaljena nekaj več kot 18.000 km – zračne linije. To pomeni, da bo moje potovanje trajalo in trajalo in … traaaajalo! Skoraj dva dni! Ob tej misli me vedno znova zmrazi, brrrrr. Upam, da bodo na letalih ponudili dobro hrano in filme. Pa še čepke za ušesa sem kupil – nikoli ne veš kdo bo spal zraven tebe…

No zdaj pa počasi grem.

Se beremo kasneje (ko bodo sistemi dopuščali - beri: ko bom imel povezavo).

Adijo!

3 komentarji:

  1. Vsekakor te bomo "brali" !! :-) piši vse ampak res VSE !! podrobnosti,,,ha ha...

    SREČNO POT IN MIREN LET !!

    G

    OdgovoriIzbriši
  2. z veseljem te beremo in že nestrpno pričakujemo nove zgodbe :-)

    OdgovoriIzbriši
  3. Super blog, z veseljem ga prebiram! Lep pozdrav in obilo lepih avantur.

    OdgovoriIzbriši