Ekstremno nevarno

Prvi sončni žarki tega šestega jutra tukaj na drugi strani sveta so posijali skozi zastrte zavese in me nežno prebudili. No ja, dejansko niso bili prvi žarki, ker je bila ura že okrog 9-tih … in so tisti »prvi« sedaj bili že nekje sredi Avstralije. Prebudili pa so me vseeno nežno.
Med zajtrkom sem se pogovarjal z Ellen iz ZDA (Wyoming), ki tukaj potuje s sinom. Izmenjala sva nekaj informacij. Nato sem preletel maile in napisal nekaj novih, poklical Olija (glej blog »Novo mesto«), da se dogovoriva kje se dobiva ter se odpravil proti mestu. Pridobiti sem moral tudi nekaj informacij, ker jutri prevzamem avto. Juhu? Niti ne, ker tukaj vozijo po napačni strani ceste …

Ker je zunaj sijalo dokaj močno sonce in je ozonski plašč nad tem delom sveta dokaj načet, sem se namazal tudi s sončno kremo – preventiva je boljša kot kurativa. Kot pravijo….

Hagley Park

Pot me je najprej popeljala v Hagley Park. Tukaj je Canterbury Museum, kjer na ogled nudijo kar nekaj zanimivih stvari. Predvsem zgodovino staroselcev Maorov ter zgodbo o nastanku in razvoju mesta samega. Zelo zanimivo, priporočam. Pa še zastonj je J Tik ob muzeju je tudi informacijski center »i-SITE«, v kontejnerju. Zakaj?

Verjetno se še spomnite močnega potresa, ki je prizadel mesto Christchurch 22.2.2011, in je terjal kar nekaj življenj ter mesto dokaj upostošil. Do sedaj moram reči, da nisem videl nikakršnih sledi o potresu – ali so vse dobro popravili / odpravili ali pa ni bilo tako hudo … Pot sva nadaljevala proti centru mesta. Na eni višjih zgradb opazim dva delavca na vrveh, ki nekaj popravljata na fasadi. Na drugi zgradbi zraven so vidne že sanirane razpoke. Med zgradbami sevajo nezazidani prostori, ki jih uporabljajo kot parkirišča … vse to so posledice potresa. Torej je le nekaj ostalo.

Bolj se približujeva centru, več razdejanja je vidnega. Še vedno – skoraj en leto po tem. In potem je tukaj, pred menoj: tabla z napisom »Extrem Danger« ali »ekstremno nevarno«, ki označuje območje »RED ZONE« (RDEČA CONA). Popolnoma zaprt del mesta, ki obsega kar nekaj ulic, območje največjega razdejanja, območje popolnoma in delno porušenih zgradb. Skoraj bi lahko rekli vojno območje.

Rdeča cona - center Christchurcha



The Tap Room

Na vogalu dveh ulic je restavracija The Tap Room in v njej še vse tako kot je bilo na tisti dan: na mizah krožniki, kozarci, steklenice, pribor, po tleh polno razbitega servisa, prevrnjeni stoli…

Malo naprej nakupovalni center v kontejnerjih! Večino trgovin so preselili sem. Zaposleni pravijo, da se tukaj počutijo bolj varno kot v zgradbah. Če ne bi bile postavljene kot posledica potresa, bi te trgovine bile prava atrakcija.

Nakupovalni center "Re START"
kontejnerji

Med drugimi zgradbami je poškodovana tudi katedrala – celo tako, da je ni moč sanirati. Ugotavljam, da je preostanek mesta skoraj nepoškodovan. Mogoče zato, ker so vse hiše nizke in nekatere celo lesene. Novozelandci pač nimajo manjvrednostnega kompleksa in si ne gradijo spomenikov.

Iz mesta se je izselilo okrog 15.000 ljudi – v druga mesta, manj izpostavljena.

Uni Hall

Tudi sonce se je v zgodnjih popoldanskih urah skrilo, prišli so oblaki in veter. Krema torej ni dosti pomagala. Še naprej bom svetel.

Za konec pa še slika študentskega doma, kjer spim.

Ravno ko to pišem so se ponovno stresla tla. In tudi že zjutraj ob 8. uri bi se naj – no takrat sem še spal.

Pa lahko noč!