Queenstown

Raznolikost

Četrtek, 26.1.2012. Vremenska napoved se je dejansko uresničila. Namesto toplih sončnih žarkov me je danes pričakalo mrzlo in deževno jutro. Poslovim so od »sostanovalcev« zadnjih treh noči in se odpravim v Te Anau, v knjižnico, ker imajo zastonj internet. Saj ne, da sem postal gorenc – ups, škrt sem mislil napisati – ampak zakaj ne bi kaj prihranil J

Malo pogledam kaj dogaja, pri vratih pa spoznam Svenjo iz Nemčije. Oba čakava, da dež malo poneha in se lahko odpraviva do avtomobilov. Beseda da besedo in najdeva skupno točko: oba se ukvarjava s fotografijo; ona skoraj profesionalno. Skupna tema, juhu! Tako se nekaj časa pogovarjava, ko pade predlog za kosilo – ura je že popoldan in oba sva lačna. Čas hitro mineva in ugotovim, da se danes ne bom preselil v Queenstown, ker je oddaljen cca 3 ure. Najdem prenočišče v enem hostlu tukaj … in čakam, čakam in čakam (ter upam) da bo jutri boljše vreme. Konkretno se je ohladilo.

Sladki vrhovi

Petek, 27.1.2012. Ledeno mrzla noč se je končno prevesila v dokaj sončno jutro. Nekaj oblakov na nebu je še vedno pričalo o včerajšnjem deževju in mrzli noči. Bilo je tako mrzlo, da sem moral uporabiti še spalko zraven pokrivala ter nadeti zokne (nogavice). Današnji načrt je preprost: priti iz točke A = Te Anau v točko B = Queenstown in se pripraviti za tridnevni pohod po Routeburnovi poti. Toliko priporočajo v DOC (Department Of Conservation). Bomo videli jutri – če bo seveda vreme zdržalo.

Pri izhodu iz mesta poberem tri fante, ki štopajo. Gredo v Queenstown in družba prav pride. Dva Izraelca – Ben in Ron – ter ne boste verjeli: Nemec Štefan. V Izraelu je navada, da po končanem obveznem vojaškem urjenju (3-leta za moške in 2-leti za ženske) gredo na potovanja za nekaj časa – navadno do enega leta, preden se zaposlijo ali nadaljujejo s študijem. Čas hitro mineva, pokrajina se spreminja in nas vedno znova preseneti z osupljivimi pogledi: zdaj hribi s pocukranimi vrhovi (ponoči je snežilo nad 1.000 m!!), zdaj čudovito jezero, nad vsem pa lebdijo beli oblaki različnih oblik - najlepša pa je kombinacija vsega.

Popotniki različnih narodnosti

Prispemo, fantje se odpravijo proti hostlu, jaz pa imam namen nadaljevati proti kraju Kinloch, da bom bližje izhodišču za jutrišnjo pot. Sposodim si še nekaj opreme in nakupim hrano ter rezerviram bivanje v kočah. In sedaj se zalomi: kljub temu, da sem že plačal bivanja, moram prevzeti »vstopnice« v DOC centru. In le-ta je seveda že zaprt! Poiščem prenočišče, da bom lahko zjutraj čim prej v DOC-u in nato odrinem od tukaj. Simpatičen hostel - za spremembo Nemci predstavljajo manj kot polovico udeležencev.

Preprosta lepota

Če bo vse ok, me naslednje tri dni ne boste brali (L) ampak ne obupat, vse lepo se vrne! Z novimi izkušnjami in slikami.

Večerna idila

Pa lahko noč!