Assalamu alaikum

Torej "dober dan" iz Združenih Arabskih Emiratov, natančneje iz Dubaja.

Polet iz Frankfurta, ki je trajal malo več kot 6 ur, je bil zelo prijeten, saj letalo ni bilo polno in sem imel na voljo tri sedeže – pretežno za spanje. Leteli smo z letalom Boeing 777-300 … hrana odlična, postrežba vrhunska, filmi tudi. In še spanje je bilo dokaj udobno.

Potovanja so beg; beg pred vsakdanom, pred vedno enakimi koraki, ki jih delamo iz dneva v dan, beg pred enoličnostjo življenja… In ravno ta beg, ta potreba po spremembi, po potovanju, nas popelje ven iz mest, na podeželje, v naravo.  se nadaljuje

Zunaj je mirna zvezdnata noč ponujala priložnost za razmišljanje … in ugibanje, kajti tu in tam so se med oblaki pojavile luči oddaljenih mesto: je to mogoče Dunaj ali Budimpešta, mogoče Bagdad ali pa samo kakšne vasi in naselja katerih imen še slišal nisem … ta igra mačke z mišjo, letala z oblaki, mene z zemljo, me je počasi zazibala v rahel, vendar nujno potreben spanec. Ko smo se začeli spuščati proti letališču v Dubaju je bil pogled presunljiv: pod jasnim nebom, posutim z zvezdami, so se na temni podlagi vile žareče nitke. Pa to niso bili ognjeni zmaji ali kaj podobnega … so samo osvetljene avtoceste, ki se vijejo med posameznimi kraji in olajšajo potovanje. Pogled na nočni Dubaj je fantastičen – v centru osvetljeni skyline s prevladujočim Burj  Dubaj med »manjšimi« nebotičniki, vse naokrog pa osvetljeno mesto s prevladujočimi širokopasovnimi cestami. Preprosto enkratno!

Letališče je ogromno in tudi ob zgodnjih jutranjih urah, 3.30 po lokalnem času, presenetljivo poln,lahko bi rekel celo prenatrpan.

Pet ur je minilo kot bi mignil in sedaj naprej proti Novi Zelandiji.

Adijo!