“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

nedelja, 2. december 2012

Višje ne gre

Petek, 30.11.2012. Delno oblačen dan v mestu. Dekleti me ponovno pobereta okrog desete ure. Cilj današnjega dne je najvišji vrh Tajske – Doi Inthanon in obiskati nasade kraljevega projekta.
Odpravimo se proti jugu, proti gorovju Thanon Thong Chai, kjer se nahajata oba današnja cilja. Vožnja poteka mirno po neke vrste avtocesti ven iz mesta in na podeželje. Počasi se približujemo gorskemu masivu, nad katerim prežijo temni oblaki. Verjetnost dežja: velika. Celotno območje je naravni park, kar pomeni, da je potrebno plačati vstopnino, ki je za tujca 200 BHT (okrog 5 EUR), za domačine pa 40 BHT. Mogoče ideja za slovenske narodne parke. Z denarjem namreč skrbijo za urejenost cest in poti v parku.
Cesta se na razdalji skoraj 40 km strmo dviga proti vrhu. Na sami poti je kar nekaj znamenitosti: več slapov in templji, kjer se je možno ustaviti. Mi se najprej ustavimo pri slapu Wachiratan, ki je skoraj tik ob cesti. Veličasten slap, pa še sonce se malo prikaže izza oblakov. Po kratke sprehodu se odpravimo naprej proti vrhu. Bolj kot se dvigujemo, bolj je hladno zunaj in več je megle in nizke oblačnosti.
Slap Wachiratan
Naslednji postanek je tempelj Naphamethanidon, ki je bil zgrajen s strani kraljevega vojaškega letalstva v čast kralju in kraljici. Dve veličastni stupi se nahajata na dveh hribih, ena posvečena kralju, druga kraljici. Sledi vzpon do obeh. Zunaj je resnično hladno, pa še piha. Veter razpihuje in ponovno prinaša meglo. Enkrat vidiš stupe, drugič so popolnoma v megli. Okrog obeh je lepo urejen park s cvetlicami in zeljem (!?).
Kraljičina stupa

Kraljeva stupa v megli


Gosta megla...
Od tukaj se odpravimo proti samemu vrhu, do koder je možno priti z avtomobilom. Iz parkirišča pelje kratka 15 min pot do samega vrha hriba. 2565 metrov nad morjem – višje na Tajskem ne gre. Ob 14.25 je zunanja temperatura 14°C, piha veter in nizka oblačnost. Pa še vsake toliko prične deževati. S »strehe Tajske«, kot ga imenujejo domačini, se odpravimo navzdol do restavracije. Po takšnih dogodivščinah nujno potrebujemo okrepitev!
Najvišja točka Tajske ... in jaz sem bil tam!
Privoščimo si dokaj obilno kosilo, na kar se odpravimo proti t.i. nasadov kraljevega projekta. Kar nekaj takšnih projektov je na Tajskem s katerimi vzpodbujajo lokalno pridelavo zelenjave, sadja, zelišč in rož. Na ta način namreč ne potrebujejo več uvažati dobrin in denar ostane v državi. Ponovno za vzgled našim veljakom! Pričaka nas lepo urejen cvetni park z majhnim jezerom, v katerem plavajo labodi in ribe. Pravljično.
Rastlinjaki
 
Kraljev park
Sprehodimo se med rastlinjaki, kjer gojijo cvetice, sadje in zelenjavo, ki na Tajskem normalno ne uspevajo. Impresivno. Ponovno prične močno deževati, zato se kar hitro spravimo nazaj do avtomobila in proti Chiang Maiu. Vožnja je trajala nekaj več kot uro do mesta in nato še kar nekaj časa zaradi gostega prometa. Preden taksi odloži dekleti, se dogovorimo za večerjo ob 20.30.
Cvetlice ... takšne in drugačne
Rastlinjak z zelenjavnimi nasadi
V hostel prispem okrog pol sedmih. Tuš, malo pavze, nato pa s tuk-tukom do njihovega hotela. Mimogrede, tuk-tuki so dražji od lokalnih rdečih pick-up taksijev. Z obema pa se je možno pogajati za ceno. Še vedno je gneča, zato nekoliko zamudim, pa še denarja mi zmanjka na predplačniški tajski številki. V recepciji prosim naj pokličejo dekleti. Odpravimo se v bližnjo restavracijo. Večerja poteka v prijetnem vzdušju …
Okrog ene ure prispem nazaj v hostel. Jutrišnji dan bo vsekakor bolj umirjen, saj nimam nobenih planov.
 
Pa lahko noč!

Ni komentarjev:

Objavite komentar