“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

sobota, 8. december 2012

Umirjen petek

Petek, 7.12.2012. Danes bi moral biti že v Chiang Raiu, mestu na severu. Pa sem še vedno tukaj, vendar danes ne počnem nič. Branje, poležavanje in spanje na vrtu v senci. Pa seveda nekaj hrane. Idealno.
V hostel je danes prišlo devet deklet – Nemke. Po kratkem pogovoru ugotovim oz. ena izmed njih me opomni, da smo se videli že v Paiu. So namreč tista dekleta, ki so se dala tetovirati in sem jih slikal. Kakšno naključje. Šestim izmed njih je slabo in imajo prebavne motnje. Hrana?
Večerja s kraljem
Prodajalka čajev
Zvečer se Avstralko Emmo odpravim na nočni bazar. Počasi se sprehajava med stojnicami, ki jih je že na obeh straneh ceste ogromno z zelo raznovrstno robo. Največ je seveda prodajalcev tekstila – vseh vrst, barv in izvedb. Sledijo raznovrstni spominki in okraski, prodajalci ur ter drugih »turističnih« potrebščin. Seveda ne manjkajo tudi umetniki. Na dejanskem bazarju je stojnic še več. In povsod polno turistov, tako domačih, kakor tujih. Vsi na veliko kupujejo, barantajo za cene in si ogledujejo stojnice. Ustavim se v prodajalni čajev – tajskih, kitajskih in japonskih. Simpatična prodajalka sprva dokaj odrezavo in skoraj nevljudno razlaga o čajih in mi jih daje okušat. V prodajalni se namreč gnete ljudi, večina samo pase radovednost. Odločim se za nakup črnega tajskega čaja, ki ga lahko pripraviš tako vročega kakor tudi hladnega. Vmes se tudi prodajalna sprazni in na njenem obrazu se pojavi celo nasmešek. Zahvalim se za nasmešek in pokušino, ona pa se opravičuje zaradi slabe volje. Sproščena in z nasmeškom je prav prikupna.
Ustavim se pri stojnici s sladoledi, ki jih pripravljajo na povsem drugačen način, kot smo navajeni. Izbereš glavno sestavino, ki je v tekoči obliki – pri meni je to bil zeleni čaj. Temu dodaš različne okuse, ki so dejansko koščki sadja ali rastline – izbral sem mango in kokos. Vse te tri sestavine zmeša pred teboj na hlajeni plošči, ki deluje kot ponev za palačinke. Ko je masa pripravljena, jo raznese po tej plošči, da nastane neke vrste palačinka. Seveda hladna. Nato z špahtlom postrga dele te hladne mase, da dobi sladoledne zavitke, ki jih nato prenese v skodelico. Za konec izbereš še preliv – karamela je bila pri meni. Dobiš izvrsten svež sladoled. Mljac, mljac.
Moj sladoled
Sledi sprehod nazaj do hostla. Dan je bil dokaj utrujajoč, kljub temu, da nisem počel nič takšnega. Kitajka Yen me nagovarja naj se ji pridružim na pijačo … odklonim, ker sem resnično utrujen in zaspan. Pa še jutri bi naj (upam) odšel naprej proti severu.
Umetnik na delu
 
Pa lahko noč!

Ni komentarjev:

Objavite komentar