“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

petek, 7. december 2012

Umirjeni dnevi

Sreda, 5.12.2012. Današnji dan je namenjen počitku. In to že od jutra naprej. Pa še tajski kralj ima danes rojstni dan. Vse poteka umirjeno in počasi. Zdi se mi, da je danes tudi manj turistov tukaj. Francozinji, Švicarka, Troy in jaz uživamo umirjen dan v enem izmed lokalov. Pogovor, branje, ležanje in opazovanje so glavne aktivnosti. Pa seveda kakšna osvežilna pijača. Danes odhajajo še ostala dekleta, tako da bova od petih naprej s Troyem ostala sama.
V mestu je kar nekaj studiev za tetoviranje z bambusom. Na bambusovo palico pritrdijo majhen kos rezila in nato samo z močjo rok vtirajo črnilo v kožo. Pravijo, da ni boleče.
Tetoviranje z bambusom

 
Ulična prodajalka
s podeželja
Ko se zvečer vračam proti hostlu, naletim na mostu na afro-američanko Irene, ki se je zazrla nekam v daljavi. Ogovorim jo z nekaj podobnega kot »Upam, da ne boš skočila« in ona prasne v smeh. Kasneje mi pove, da takšnega nagovora še ni slišala, da so jo vsi ogovarjali s »Kaj lepega gledaš« ali podobno. No pa sem prebil led. Ugotoviva, da sva v istem hostlu, le da je ona tukaj že dva meseca in uči angleščino na lokalni šoli. In še dva bo ostala. Skupaj se odpraviva proti »domu«. Pridružila se nama bo kasneje na večerji.
Ko se odpravljamo proti mest na večerjo, se odločim, da ne vzamem fotoaparata s seboj. Večerjamo v eni manjših lokalnih gostil. Lastnica prinese hrano ter velik vrč za kavo z motivom Božička in slamico. Spogledamo se kdo je to naročil in vsi prasnemo v smeh … Razloži nam, da je notri pivo (!?), ker danes zaradi kraljevega rojstnega dne ne smejo točiti alkohola. Vsaj tisti najbolj zavedni Tajci ne. Kasneje ugotovimo, da je tudi nekaj barov v mestu zaprtih. Sledi sprehod po ulični tržnici in iskanje sladice: lepljivi riž z bananinimi ocvrtki. Irene pravi, da jih je videla nekje. Seveda jih ni bilo … pa še mango z lepljivim rižem sem tako zamudil. Je bolje tako. Lep večer.
 
Pa lahko noč!
 
Četrtek, 6.12.2012. Noč je bila ponovno zelo mrzla. Danes zapuščam Pai, zato se z nahrbtnikom odpravim v mesto. S Troyem greva na zajtrk v »standardno« gostilno – gospa nas že pozna. Omeni, da je bilo danes ponoči borih 12°C – seveda ni tako mrzlo kot doma, ampak če primerjamo z dnevno temperaturo, ki na soncu krepko presega 30°C, potem je to zelo hladno.
Do odhoda imam še nekaj časa, zato posedam v lokalu in se pogovarjam z drugimi popotniki. Sledi triurna vožnja nazaj proti Chiang Maiu. Namen je ostati en dan in se nato odpraviti naprej proti severu. Na avtobusu spoznam par iz Malezije, zato se z njima odpravim v drug hostel. Tam spoznam še dve Kitajki in Nemko, s katerimi se zvečer skupaj odpravimo na ogled »lady boy« predstave. Lady boy so moški, ki izgledajo in se oblačijo kot ženske, nekateri so tudi operirani. Predstava je zelo zanimiva.



Preobrazba od ženske ...

... do moškega!
Dvojnost
Skoraj popolna ...
 
Po predstavi še pijača v odprti diskoteki ZOE in nekaj po polniči spat.
Kar je zanimivo, že nekaj časa imajo okrašeno kot pri nas za božič in novo leto. Mogoče pa niso pospravili še od prejšnjega?
Novoletno vzdušje po Tajsko

Pa lahko noč!

Ni komentarjev:

Objavite komentar