Sreda, 5.12.2012. Današnji dan je
namenjen počitku. In to že od jutra naprej. Pa še tajski kralj ima danes
rojstni dan. Vse poteka umirjeno in počasi. Zdi se mi, da je danes tudi manj
turistov tukaj. Francozinji, Švicarka, Troy in jaz uživamo umirjen dan v enem
izmed lokalov. Pogovor, branje, ležanje in opazovanje so glavne aktivnosti. Pa
seveda kakšna osvežilna pijača. Danes odhajajo še ostala dekleta, tako da bova
od petih naprej s Troyem ostala sama.
V mestu je
kar nekaj studiev za tetoviranje z bambusom. Na bambusovo palico pritrdijo majhen
kos rezila in nato samo z močjo rok vtirajo črnilo v kožo. Pravijo, da ni
boleče.
Tetoviranje z bambusom |
Ulična prodajalka s podeželja |
Ko se zvečer
vračam proti hostlu, naletim na mostu na afro-američanko Irene, ki se je zazrla
nekam v daljavi. Ogovorim jo z nekaj podobnega kot »Upam, da ne boš skočila« in
ona prasne v smeh. Kasneje mi pove, da takšnega nagovora še ni slišala, da so
jo vsi ogovarjali s »Kaj lepega gledaš« ali podobno. No pa sem prebil led.
Ugotoviva, da sva v istem hostlu, le da je ona tukaj že dva meseca in uči
angleščino na lokalni šoli. In še dva bo ostala. Skupaj se odpraviva proti
»domu«. Pridružila se nama bo kasneje na večerji.
Ko se
odpravljamo proti mest na večerjo, se odločim, da ne vzamem fotoaparata s
seboj. Večerjamo v eni manjših lokalnih gostil. Lastnica prinese hrano ter velik
vrč za kavo z motivom Božička in slamico. Spogledamo se kdo je to naročil in
vsi prasnemo v smeh … Razloži nam, da je notri pivo (!?), ker danes zaradi
kraljevega rojstnega dne ne smejo točiti alkohola. Vsaj tisti najbolj zavedni Tajci
ne. Kasneje ugotovimo, da je tudi nekaj barov v mestu zaprtih. Sledi sprehod po
ulični tržnici in iskanje sladice: lepljivi riž z bananinimi ocvrtki. Irene
pravi, da jih je videla nekje. Seveda jih ni bilo … pa še mango z lepljivim
rižem sem tako zamudil. Je bolje tako. Lep večer.
Pa lahko noč!
Četrtek, 6.12.2012. Noč je bila ponovno
zelo mrzla. Danes zapuščam Pai, zato se z nahrbtnikom odpravim v mesto. S Troyem
greva na zajtrk v »standardno« gostilno – gospa nas že pozna. Omeni, da je bilo
danes ponoči borih 12°C – seveda ni tako mrzlo kot doma, ampak če primerjamo z
dnevno temperaturo, ki na soncu krepko presega 30°C, potem je to zelo hladno.
Do odhoda imam
še nekaj časa, zato posedam v lokalu in se pogovarjam z drugimi popotniki. Sledi
triurna vožnja nazaj proti Chiang Maiu. Namen je ostati en dan in se nato
odpraviti naprej proti severu. Na avtobusu spoznam par iz Malezije, zato se z
njima odpravim v drug hostel. Tam spoznam še dve Kitajki in Nemko, s katerimi
se zvečer skupaj odpravimo na ogled »lady boy« predstave. Lady boy so moški, ki
izgledajo in se oblačijo kot ženske, nekateri so tudi operirani. Predstava je
zelo zanimiva.
Preobrazba od ženske ... |
... do moškega! |
Dvojnost |
Skoraj popolna ... |
Po predstavi
še pijača v odprti diskoteki ZOE in nekaj po polniči spat.
Kar je
zanimivo, že nekaj časa imajo okrašeno kot pri nas za božič in novo leto. Mogoče
pa niso pospravili še od prejšnjega?
Novoletno vzdušje po Tajsko |
Pa lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar