Treking po okoliških hribih

Preprosta soba

Ponedeljek, 10.12.2012. Prebudim se v sončno a hladno jutro. Ne sicer tako hladno, kot je bilo v Paiu, pa vseeno. Toplo sonce prodira navzgor po dolini in prav prijetno se je malo pogreti. Zajtrk na z jutranjim soncem obsijani terasi sredi gozda. Kaj želiš lepšega.

Po zajtrku se z dekleti odpravimo proti bližnjemu slapu. Oddaljen je okrog 15 min počasne hoje, sredi gozda. Naslednji cilj je plantaža čaja v bližini, ki je v lasti Kitajcev iz bližnje vasi. Nedaleč vstran se gozdna pot razcepi: navzdol in navzgor. Mi zavijemo navzgor v hrib. Po dokaj strmem vzponu se pot nadaljuje po grebenu, od koder se odpirajo razgledi po celotni dol, kjer smo mi in še naprej. Pokrajina je, če jo tako na hitro in od daleč pogledaš, skoraj takšna kot pri nas: hribi in hribčki, vse zeleno. Ob poti je tudi dosti bananinih nasadov.

 

 

Hribovita Tajska pokrajina

Po več kot uri hoda zaključimo, da smo napačno zavili in da mora biti plantaža nekje povsem drugje. Vrnemo se po isti poti vse do odcepa za slap in nadaljujemo po odcepu, ki zavije navzdol. Čez slabih 15 min smo sredi čajne plantaže. Razteza se po pobočjih hribov in zavzema dokaj veliko področje. Čaj raste v obliki grma, ki je visok približno 50 do 60 cm, zato plantaža deluje kot »umetno« urejen vrt. Na delu plantaže opazim ljudi med čajnimi grmi. Ko se približam, vidim, da ravno pobirajo mlade liste. Torej čajna trgatev. Zanimivo jih je opazovati pri delu, kako hitro pobirajo in se vmes vseeno še pogovarjajo in zabavajo. Mogoče na naš račun.

Čajna plantaža

Nabiralka čajnih listov

Pot nadaljujemo proti vročim vrelcem. Oddaljeno so približno 5 km in to navzdol po dolini. Računamo približno uro počasne hoje. Pot je enostavna, saj pelje po cesti, ki je sicer na posameznih odsekih ne bi mogli imenovati tako. Sprašujem se, kako se lahko vozijo po takšni cesti. Ko prispemo do vrelcev, ugotovimo, da se bomo morali vračati vso pot nazaj po temi. Zato pokličemo v hostel in jih prosimo, da nas dostavnik, ki pripelje nove goste in hrano, pobere na tem mestu. To bi se naj zgodilo med peto in pol šesto uro. Tako imamo za vroče vrelce nekaj več kot uro časa.

Vrelci vroče vode

Vrelci so urejeni, kar pomeni, da je voda v bazenih in se lahko skoraj zastonj kopaš. Temperatura voda je v komercialnem bazenu med 30 in 40 °C (ocena, glede na to, da nimajo termometra), v ostalih pa celo več. V enem je tako vroča, da vre in lahko brez problema skuhaš jajce. Kar nekateri tudi počnejo. Preoblečemo se v kopalke in v vodo. Zanimiv prizor, ki je sledil: vsi belci, torej turisti, smo v kopalkah, medtem ko se domačini kopajo oblečeni (!!). Resnično vsi.

Trdo kuhana jajca

Drugačna kopalna kultura

Po uri namakanja se odpravimo na dogovorjeno mesto in čakamo. In čakamo. In čakamo. Še enkrat pokličemo in jih prosimo, da preverijo ali je avto še šel mimo. Ni povratnega klica. Očitno je prišlo do nesporazuma in odločimo se, da se odpravimo peš proti resortu. Noč nas bo tako ali tako ujela. Po slabem km hoje nam pripelje nasproti majhen avto, ki se ustavi. Povpraša ali smo iz resorta in ko potrdimo, nas pobere in odpelje nazaj. Kakšna sreča. Sedaj imam možnost okusiti kako se po takšni cesti vozi. Težko in naporno. Prispemo v temi in si najprej privoščimo večerjo. Potem tuš, malo pa klepetanja in nato spat. Bil je dolg in utrujajoč dan.

 

Pa lahko noč!