Rob Roy

Vedno znova sem presenečen, kako hitro lahko mine noč. Tudi ta je. David, s katerim sva bila skupaj v sobi, je namreč odšel že pred sedmo (!) zjutraj. In ko je pospravljal stvari me je zbudil. Pa nič zato.

Počasen zajtrk, saj smo zmenjeni komaj ob 9-tih za izlet. Eva, Lexi, Henry in jaz gremo na krajši pohod do ledenika Rob Roy. Rob Roy? Najprej pomislim, da nisem v pravem »filmu«. Kaj dela Škotski narodni junak iz 18. stoletja tukaj na drugi strani sveta? Pa saj to je Nova Zelandija… Potem se spomnim, da je na južni otok prišlo zelo dosti priseljencev, pretežno iz Škotske. Kar je vidno v arhitekturi mest kot sta Dunedin in Invercargill ter v nekaterih naseljih ali vaseh. In tako so tudi poimenovali različne stvari po svojih junakih. Preprosto.

Soteska Rob Roy

In odpravili smo se na pot z mojim super vozilom. Ah mimogrede: to je Nissan AD VE, letnik 1996 – niti ni tako star kot zgleda J

Za 51 km dolgo pot po pretežno makadamski cesti smo porabili nekaj več kot uro. To da vedeti v kakšnem stanju so te ceste. Včasih je potrebno prečkati tudi kakšen širši potok.

Vegetacija se ponovno spremeni: iz puste pokrajine preide ponovno v delno subtropsko rastlinje. Očitno je dovolj vlage v zraku in istočasno tudi dovolj vroče. Delno oblačno vreme se postopoma poslavlja in prepušča mesto soncu. To in povečana vlaga naredijo svoje – potimo se bolj kot normalno. Pa še po hribu navzgor.

Dolina se zoži. In stojimo tam ter občudujemo razgled: ozko grlo se razprostira pred nami, kot da bi hribe klesala mogočna sila. Na eni strani črne, strme skale, katerih se močno oklepajo drevesa kjerkoli najdejo nekaj zemlje za rast, ampak na splošno so samo strme stene. Druga stran je oblečena v gosto grmičevje, ki sega skoraj do samega vrha. Prebijamo se po tem grlu navzgor, skozi gozd in preko sledov nedavnih plazov. Po zanimivem vzponu na koncu zagledamo kako se dolina razširi. Zaključuje jo polkrožna formacija strmih, črnih skal. In klinast, med tremi vrhovi ležeč mogočen ledenik. Ne kot dolga ledena reka, temveč kot mogočna masa ledu in snega. To je Rob Roy. In iz njega se vije nešteto potočkov, ki se združijo v čudovite slapove.

Ledenik Rob Roy

Nešteto slapov

Po krajšem počitku na razgledni točki, nazaj proti vozilu in hostlu. Naredili si bomo večerjo na žaru pred hostlom. Meso, zelenjava, kruh in pivo. Čudovit zaključek lepega dneva. Pozna ura in utrujenost nas zazibljeta v spanec.

Dolgi beli oblak - Aotearoa

Pa lahko noč!