Počitek

Umetnost narave

Valentinovo jutro ni pripomoglo k izboljšanju vremena. Celo noč je konkretno deževalo. Smo vsaj dobro spali. Oblačno jutro in pršenje je kar vabilo, da se danes nič ne počne. Domača mešanica muslija, pripravlja jo lastnica hostla, je dobrodošla sprememba k komercialni ponudbi. Počasno prebujanje na verandi, urejanje slik, pogovor …

Popoldan se odpraviva proti največjim izvirom sladke vode na Avstralsko-azijskem področju: Te Waikoropupu Springs. Tukaj priteče 21m³ vode/sekundo iz podzemlja!! Druge najbolj čiste vode na svetu – najbolj čista je nekje na Antarktiki. Pot do samih izvirov je speljana skozi bujno poraščen gozd. Lep sprehod v še dokaj oblačnem vremenu. Izviri so neke vrste plitvo jezero, kjer se na površini prav vidi kako voda bruha iz zemlje. In iz tega jezera nato teče prava reka, ki jo nato zajezijo v rezervoarjih.

Izvir pitne vode

Osamljen na pobočju

Od tukaj se nato odpraviva proti Rawhiti Cave – sončni jami. Sedaj se tudi vreme nekoliko spremeni, saj se prebijejo prvi sončni žarki. Pot se najprej vije med pašniki, kjer se brezskrbno pasejo krave in ovce. Nato zavije v gozd in se rahlo vzpenja ob presušeni strugi gorskega potoka. Vsaj trenutno presušeni; ko so padavine se tod valijo izjemne količine vode, kar je razvidno iz mestoma spodjedene poti. Kar naenkrat je zmanjka. Pot se postopoma začne vzpenjati … ampak konkretno. Skoraj slabo uro grizeva kolena in se potiva: zaradi nočnega dežja je pot dokaj spolzka, v zraku je ogromno vlage, sedaj pa se pojavlja še sonce. Torej idealna kombinacija, da se dobro prepotiš. Vendar se je splačalo. Izjemna votlina z ogromno stalaktiti! Čudovito!

Stalaktiti

Vstop v podzemlje

Vrnitev v hostl je več kot dobrodošla, saj od zajtrka nisva nič jedla. Hitro pod tuš, nato pa v »mesto« na fish&chips. Hmmmm je bilo dobro. Pa še mavrica se je narisala na nebu.

Mavrica

Družba v hostlu je danes bolj mešana in nemško obarvana. Kakšno presenečenje, a ne? Pogovori, smeh, izmenjava informacij …

Pa lahko noč!