 |
| Čuvaj plaže |
Linda se odpravi spat, jaz pa v naselje Collingwood na sprehod in ogled okolice – saj se je dan šele komaj prav začel. Trenutno je oseka, zato je plaža dosti širša kot običajno. Na obali je ogromno naplavljenega lesu, školjk… Ptice se gostijo z raznimi živalcami, ki so ostale ko se je voda umaknila in veselo tekajo sem ter tja. Začne rahlo deževati, zato se umaknem v zavetje mesta. če temu lahko tako rečemo J ter se nato vrem do hostla.
 |
| Prostrana obala |
 |
| Raj za otroke |
Z avtom se odpraviva do 25km oddaljene lagune Whanganui. Najprej na severni del do jezer Koihoka. Dve čudoviti jezeri v notranjosti pokrajine, kjer so plavali lokali otroci in se igrali v vodi. Očitno po šoli organizirajo prevoz do sem in omogočijo otrokom, da se sprostijo in igrajo. Sigurno dosti bolje kot da bi sedeli doma in se igrali z računalniki ali mobilnimi telefoni. Sicer pa tukaj skoraj ni signala.
Vožnja ob južni strani lagune je dokaj zamudna, saj je makadamska cesta v dokaj slabem stanju. Ponekod zelo ozka zaradi plazov. Ponuja pa čudovit razgled na samo laguno. Na skrajnem južnem delu zavijem proti Westhavenu – to je letovišče nekoliko nad samo laguno, sredi gozda. Dostop je seveda omejen … Okolica ponuja razgled tudi navzven, na odprto morje.
 |
| Ustje lagune Whanganui |
Nazaj v Collingwoodu si kupiva v lokalni domači čokoladnici še mali priboljšek za po večerji. V hostlu ponovno srečava Nizozemca, ki nama »sledi« že od Punakaikija, ter Nemca in Švicarja, ki potujeta skupaj. Druženje ob večerji in dosti smeha. Sedaj pa lahko noč!
 |
| Radovedneža |
Četrtek, 16.2.2012. Spiva do desetih! Danes ni bilo budilke, ker sva bila oba utrujena in sva si nekoliko privoščila J Po zajtrku pa proti obali Wharariki ter Farewell Spit – to je kljun kivija, kot tukaj poimenujejo ta del Zlatega zaliva.
Od parkirišča pelje pot nekoliko v notranjosti v smeri Green Hill's. Nekje na sredini se odcepi v desno. Skozi majhen gozdiček, čez sipine in nato se pred nama razgrne čudovit razgled: plaža Whararaki z njenimi »predorastimi« skalami. Nekaj kilometrov zlato-peščene široke plaže s čudovitimi skalnatimi formacijami. Počasen sprehod traja kar nekaj ur. Saj se nam nikamor ne mudi. Še kratek počitek za sipinami, kjer pojeva kosilo, nato pa naprej proti rtu Farewell, ki je najbolj severna točka južnega otoka. Tako sem bil na najbolj južni in najbolj severni točki na tem otoku J
 |
| Plaža Wharariki |
Zadnja postaja današnjega dne je bil sprehod po kivijevem kljunu – Farewell Spit. Skoraj 35 km dolg kljun, ki zaokrožuje Golden Bay. Turistom je omogočen dostop le do 4 km – neskončnih peščenih plaž in sipin. Na notranji strani je kolonija črnih(!) labodov, zunanja stran, ki je obrnjena proti Tasmanovemu morju, pa ponuja široke plaže in čudovit sončni zahod. Seveda ga lahko tudi fotografiraš, če imaš fotoaparat s seboj L
 |
| Črni labodi |
Obilna večerja špagetov – počasi je potrebno porabiti vse zaloge hrane – še malo pogovarjanja, potem pa spat. Lahko noč!
Petek, 17.2.2012. Sončni žarki so posijali skozi zaveso in prekinili dokaj dolgo spanje. Počasen zajtrk, potem pa na pot proti Nelsonu. Najbolj sončnemu mestu na NZ. Ura vožnje in že smo tu. Namestitev v hostlu ter kratek sprehod po bližnjem parku. Malo poležavanja in kratek spanec v travi se prileže. Še ogled »starega« avtentičnega Nelsona, kot je bil pred 100 in več leti … zelo zanimivo.
 |
| Stari Nelson |
Med sprehodom po mestu si privoščiva večerjo zunaj – danes ne kuhamo – saj je to najina zadnja skupna večerja. Sveže lokalne ribe, krompir, solata, pivo ter sonce brez oblakov … kaj si lahko zaželiš še lepšega!
Ob 20-tih imajo v hostlu zastonj čokoladno torto s sladoledom … kakšen posladek! Pa še zastonj! Hitro pojeva ter se odpraviva na geografsko centralno točko Nove Zelandije. Je tik nad mestom. In omogoča uživanje v čudovitem sončnem zahodu. Kakšen konec lepega dneva!
 |
| Zadnji sončni zahod na južnem otoku |
Jutri se odpraviva proti Christchurchu – jaz na letalo za Auckland, Linda pa proti Akaroi še za dva dni.
Sedaj pa spat. Lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar