Sobota, 23.2.2013. Zjutraj ponovno
dežuje. Nekaj po sedmi uri nas kar nekaj poberejo izpred hotela, ker smo vsi
namenjeni južno proti mestu Hoi An. Vožnja z avtobusom bi naj trajala okrog
štiri ure. Bomo videli.
Ponovno se
počasi vozimo proti našemu cilju. Mimo Da Nanga proti današnjemu cilju. Vožnja
dejansko traja nekaj več kot štiri ure in prispemo nekaj čez eno uro popoldne. Avtobus
se ustavi nekje na ulici v Hoi Anu, kjer vsi izstopimo, nato pa se s taksijem
odpravim proti svojemu hotelu. V bistvu ni hotel temveč neke vrste bivanje na
domu pri domačinih. Na ta način izposojajo dve sobi. Prijazna gospa in gospod
mi razkažeta sobo in povprašata kaj bi želel za zajtrk. Izbiram lahko med kar nekaj
različnimi stvarmi, od juhe preko jajc na različne načine, pa vse do sendviča.
Gneča na ulicah mesta Hoi An |
Izposodim si
kolo in se odpravim malo naokoli … da spoznam neposredno okolico. V manjši
ulični restavraciji si privoščim pozno kosilo – ponujajo samo en meni in ta je
fenomenalen. Hitro se vrnem, saj prične deževati, pa še sonce počasi zahaja.
Vroč tuš, malo raziskovanja po internetu in nato spat.
Pa lahko noč!
Nedelja, 24.2.2013. Ponovno dežuje.
Včerajšnja odločitev za poldnevni kuharski tečaj se obrestuje. Spim nekoliko
dalje, saj se mi nikamor ne mudi. Šele ob 11-tih moram biti v restavraciji Hai
Cafe, kjer je zbirališče za tečaj. Po poznem zajtrku se s taksijem odpravim
proti centru, od domačinov v hostlu a si sposodim dežnik. Malo se sprehajam po
mestu, nato pa se javim na zbirnem mestu.
Prijazna natakarica v restavraciji Hai Cafe |
Ponudijo vroč ingverjev
čaj, ki se prav prileže. Malo počakam, nato pa nas razdelijo v manjše skupine
po 5- Prijazna gospodična našo skupino odpelje na bližnjo tržnico. Razkaže in
razloži nam zelenjavo, sadje, ribe in meso ter nas seznani z izdelavo domačih
rezancev in različnih sladic, ki jih prodajajo tukaj. Po tej seznanitvi s
kuharskimi sestavinami, se z drugimi skupinami vkrcamo v čoln. Počasi se
peljemo po reki in kanalih do restavracije, kjer se bo izvajal sam tečaj.
Vožnja po kanalih |
Ko prispemo,
nas ponovno segrejejo s čajem in nato nadaljujemo seznanjanje z začimbami na
domačem vrtu. Vmes tudi preneha deževati. Namestimo se v paviljonu nekoliko
stran od restavracije, kjer so pripravljena delovna mesta za tečaj. Najprej nas
kuhar seznani z jedmi, ki jih bomo pripravljali, prijazna dekleta pa nam
razdelijo recepte teh jedi. Ker je to le poldnevni tečaj, ne bomo kuhali vsega,
kar je na receptih. Prav tako ne bomo pripravljali omak. Kuhar nam najprej
pokaže za vsako jed, kako in kaj se naredi, nato pa se namestimo vsak k svojemu
delovnemu mestu in ponovimo prikazano. Seveda nam pri tem pomagajo omenjena
dekleta – povedo kdaj in kaj naj naredimo.
Kuhar in rdeči most - kot se imenuje restavracija in kuharska šola |
Ena izmed mojih mojstrovin - Bahn Xao |
Pripravim
sveže spomladanske zavitke (ne pečene), polnjeno palačinko banh xao in rižev
papir za zavijanje ter zelenjavni vroč lonec. Seveda vse, kar pripravimo tudi
pojemo. Slastno vendar pri določenih stvareh manjka kakšna začimba. Ko zaključimo s kuhanjem, se preselimo na
teraso restavracije, kjer nam postrežejo še s pečeno ribo in sadjem.
Ponovno nas s
čolnom zapeljejo nazaj proti mestu. Na tečaju spoznam Rusinjo in dogovoriva se,
da se jutri dopoldan skupaj sprehodiva po mesti in si ogledava nekatere
znamenitosti.
Po prihodu se
še sam malo sprehodim po mestu in uživam v prijetni ulični kavarni ob čaju in
opazovanju dogajanja. Še vedno malo rosi vendar ni pretirano mokro. V hotel se
vrnem z motornim taksijem. Lastnika hotela še prosim, da mi jutri zjutraj
posodij skuter, da se odpravim raziskovat okolico mesta. Vreme bi se naj
izboljšalo. Sedaj pa spat.
Pa lahko noč!
Ponedeljek, 25.2.2013. Dejansko se
zbudim v sončno jutro. Kakšna razlika glede na včeraj. Pozajtrkujem in se nato
najprej odpravim s kolesom v mesto, ker sem dogovorjen na jutranjem čaju. In to
že ob osmih. Tako zgodaj zato, ker ona odhaja okrog enih in da še ima kaj časa
za ogled.
Počasi se
sprehodiva najprej proti tržnici, ki je danes dosti bolj obiskana kot včeraj,
ko je deževalo. Tudi ponudba je zelo pestra. Od zelenjave, sadja, raznih
kuharskih pripomočkov, preko svežih riževih testenin pa vse do različnega mesa
in rib.
Živahno dogajanje na tržnici |
Japonski most |
Sprehod nadaljujeva
ob reki vse do znamenitega pokritega Japonskega mostu, kjer je tudi največja
gneča, saj se želijo vsi tukaj fotografirati. Počakati moram kar nekaj časa, da
se malo sprazni. V samem mestnem jedru je nešteto trgovin in trgovinic z
oblekami. Vse še dodatno ponujajo izdelavo oblek po meri in vaši želji v roku
dneva ali dveh. Pa še material lahko izbereš, pa naj si bo to svila, bombaž ali
kakšno drugo tkanje. Delavnice s navadno kar za trgovino, v sklopu hiše.
Šivilje pri delu |
Potrebno je natačno delo |
Med vsemi temi
trgovinami se najde tudi kakšna stara hiša, ki (še) ni spremenjena v trgovino. Ena
takšnih je hiša Duc An, ki združuje tako Japonsko kot tudi Kitajsko
arhitekturo. Nekoliko naprej je eden izmed večjih templjev, Quang Cong. V mestu
je kar nekaj zbirnih hiš, kjer so se zbirali pripadniki različnih narodnosti:
kantonska, vietnamska ali haijanska. Tudi tukaj se pokažejo različni
arhitekturni in kulturni vplivi.
Notranjost hiše Duc An |
Hodnik in striček Ho (na sliki nad vrati) |
Ura se počasi
približuje poldnevu, zato moja današnja sopotnica odide. Jaz se odpravim na
kosilo na tržnico, nato pa se vrnem do svojega hotel, kjer si sposodim skuter
in se odpravim raziskovat okolico.
Značilna restavracija na tržnici ... |
... in odlična jed Cao Lau |
Tempelj Cuang Cong |
Molilni zvon |
Vrteča se miza - čarovnija? |
Počasna vožnja
med majhnimi vasmi in zelenimi riževimi polji se prav prileže. Reko prečkam
preko majhnega mostu, ki ga ni vrisanega na nobeni karti in nadaljujem vse do
konca sveta. Seveda v prenesenem pomenu. To je ime majhne restavracije na koncu
polotoka, kjer postrežejo odlično morsko hrano. Nazaj se odpravim po drugi
poti, ob morski obali in se ustavljam na majhnih plažah, ki so (še) koliko
toliko nedotaknjene in se nahajajo med večjimi hotelskimi naselji. Upam, da bo
tako ostalo še nekaj časa.
(Še) Nedotaknjena plaža |
Dan se počasi
preveša v večer, zato se odpravim v mesto na večerjo in pijačo, potem pa spat.
Pa lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar