“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

nedelja, 3. marec 2013

Hoi An - mesto šivilj in krojačev

Sobota, 23.2.2013. Zjutraj ponovno dežuje. Nekaj po sedmi uri nas kar nekaj poberejo izpred hotela, ker smo vsi namenjeni južno proti mestu Hoi An. Vožnja z avtobusom bi naj trajala okrog štiri ure. Bomo videli.
Ponovno se počasi vozimo proti našemu cilju. Mimo Da Nanga proti današnjemu cilju. Vožnja dejansko traja nekaj več kot štiri ure in prispemo nekaj čez eno uro popoldne. Avtobus se ustavi nekje na ulici v Hoi Anu, kjer vsi izstopimo, nato pa se s taksijem odpravim proti svojemu hotelu. V bistvu ni hotel temveč neke vrste bivanje na domu pri domačinih. Na ta način izposojajo dve sobi. Prijazna gospa in gospod mi razkažeta sobo in povprašata kaj bi želel za zajtrk. Izbiram lahko med kar nekaj različnimi stvarmi, od juhe preko jajc na različne načine, pa vse do sendviča.
Gneča na ulicah mesta Hoi An
Izposodim si kolo in se odpravim malo naokoli … da spoznam neposredno okolico. V manjši ulični restavraciji si privoščim pozno kosilo – ponujajo samo en meni in ta je fenomenalen. Hitro se vrnem, saj prične deževati, pa še sonce počasi zahaja. Vroč tuš, malo raziskovanja po internetu in nato spat.
 
Pa lahko noč!
 
Nedelja, 24.2.2013. Ponovno dežuje. Včerajšnja odločitev za poldnevni kuharski tečaj se obrestuje. Spim nekoliko dalje, saj se mi nikamor ne mudi. Šele ob 11-tih moram biti v restavraciji Hai Cafe, kjer je zbirališče za tečaj. Po poznem zajtrku se s taksijem odpravim proti centru, od domačinov v hostlu a si sposodim dežnik. Malo se sprehajam po mestu, nato pa se javim na zbirnem mestu.
Prijazna natakarica v restavraciji Hai Cafe
Ponudijo vroč ingverjev čaj, ki se prav prileže. Malo počakam, nato pa nas razdelijo v manjše skupine po 5- Prijazna gospodična našo skupino odpelje na bližnjo tržnico. Razkaže in razloži nam zelenjavo, sadje, ribe in meso ter nas seznani z izdelavo domačih rezancev in različnih sladic, ki jih prodajajo tukaj. Po tej seznanitvi s kuharskimi sestavinami, se z drugimi skupinami vkrcamo v čoln. Počasi se peljemo po reki in kanalih do restavracije, kjer se bo izvajal sam tečaj.
Vožnja po kanalih
Ko prispemo, nas ponovno segrejejo s čajem in nato nadaljujemo seznanjanje z začimbami na domačem vrtu. Vmes tudi preneha deževati. Namestimo se v paviljonu nekoliko stran od restavracije, kjer so pripravljena delovna mesta za tečaj. Najprej nas kuhar seznani z jedmi, ki jih bomo pripravljali, prijazna dekleta pa nam razdelijo recepte teh jedi. Ker je to le poldnevni tečaj, ne bomo kuhali vsega, kar je na receptih. Prav tako ne bomo pripravljali omak. Kuhar nam najprej pokaže za vsako jed, kako in kaj se naredi, nato pa se namestimo vsak k svojemu delovnemu mestu in ponovimo prikazano. Seveda nam pri tem pomagajo omenjena dekleta – povedo kdaj in kaj naj naredimo.
Kuhar in rdeči most - kot se imenuje
restavracija in kuharska šola

Ena izmed mojih mojstrovin - Bahn Xao
Pripravim sveže spomladanske zavitke (ne pečene), polnjeno palačinko banh xao in rižev papir za zavijanje ter zelenjavni vroč lonec. Seveda vse, kar pripravimo tudi pojemo. Slastno vendar pri določenih stvareh manjka kakšna začimba.  Ko zaključimo s kuhanjem, se preselimo na teraso restavracije, kjer nam postrežejo še s pečeno ribo in sadjem.
Ponovno nas s čolnom zapeljejo nazaj proti mestu. Na tečaju spoznam Rusinjo in dogovoriva se, da se jutri dopoldan skupaj sprehodiva po mesti in si ogledava nekatere znamenitosti.
Po prihodu se še sam malo sprehodim po mestu in uživam v prijetni ulični kavarni ob čaju in opazovanju dogajanja. Še vedno malo rosi vendar ni pretirano mokro. V hotel se vrnem z motornim taksijem. Lastnika hotela še prosim, da mi jutri zjutraj posodij skuter, da se odpravim raziskovat okolico mesta. Vreme bi se naj izboljšalo. Sedaj pa spat.
 
Pa lahko noč!
 
Ponedeljek, 25.2.2013. Dejansko se zbudim v sončno jutro. Kakšna razlika glede na včeraj. Pozajtrkujem in se nato najprej odpravim s kolesom v mesto, ker sem dogovorjen na jutranjem čaju. In to že ob osmih. Tako zgodaj zato, ker ona odhaja okrog enih in da še ima kaj časa za ogled.
Počasi se sprehodiva najprej proti tržnici, ki je danes dosti bolj obiskana kot včeraj, ko je deževalo. Tudi ponudba je zelo pestra. Od zelenjave, sadja, raznih kuharskih pripomočkov, preko svežih riževih testenin pa vse do različnega mesa in rib.
Živahno dogajanje na tržnici
Japonski most
Sprehod nadaljujeva ob reki vse do znamenitega pokritega Japonskega mostu, kjer je tudi največja gneča, saj se želijo vsi tukaj fotografirati. Počakati moram kar nekaj časa, da se malo sprazni. V samem mestnem jedru je nešteto trgovin in trgovinic z oblekami. Vse še dodatno ponujajo izdelavo oblek po meri in vaši želji v roku dneva ali dveh. Pa še material lahko izbereš, pa naj si bo to svila, bombaž ali kakšno drugo tkanje. Delavnice s navadno kar za trgovino, v sklopu hiše.

Šivilje pri delu
Potrebno je natačno delo
 
Med vsemi temi trgovinami se najde tudi kakšna stara hiša, ki (še) ni spremenjena v trgovino. Ena takšnih je hiša Duc An, ki združuje tako Japonsko kot tudi Kitajsko arhitekturo. Nekoliko naprej je eden izmed večjih templjev, Quang Cong. V mestu je kar nekaj zbirnih hiš, kjer so se zbirali pripadniki različnih narodnosti: kantonska, vietnamska ali haijanska. Tudi tukaj se pokažejo različni arhitekturni in kulturni vplivi.
Notranjost hiše Duc An

Hodnik in striček Ho (na sliki nad vrati)
Ura se počasi približuje poldnevu, zato moja današnja sopotnica odide. Jaz se odpravim na kosilo na tržnico, nato pa se vrnem do svojega hotel, kjer si sposodim skuter in se odpravim raziskovat okolico.
Značilna restavracija na tržnici ...
... in odlična jed Cao Lau
 
Tempelj Cuang Cong
Molilni zvon

Vrteča se miza - čarovnija?
Počasna vožnja med majhnimi vasmi in zelenimi riževimi polji se prav prileže. Reko prečkam preko majhnega mostu, ki ga ni vrisanega na nobeni karti in nadaljujem vse do konca sveta. Seveda v prenesenem pomenu. To je ime majhne restavracije na koncu polotoka, kjer postrežejo odlično morsko hrano. Nazaj se odpravim po drugi poti, ob morski obali in se ustavljam na majhnih plažah, ki so (še) koliko toliko nedotaknjene in se nahajajo med večjimi hotelskimi naselji. Upam, da bo tako ostalo še nekaj časa.
 
(Še) Nedotaknjena plaža
Dan se počasi preveša v večer, zato se odpravim v mesto na večerjo in pijačo, potem pa spat.
 
Pa lahko noč!

Ni komentarjev:

Objavite komentar