Delta reke Mekong - Can Tho

Sreda, 6.3.2013. Danes sem dolgo spal, saj je bil včerajšnji dan dokaj naporen in dolg. Po zajtrku se pozanimam za najem skuterja v hotelu, vendar je relativno drag. Odločim se, da poizkusim srečo pri kakšni agenciji ali drugem hotelu. Odpravim se proti centru mesta, saj je tam največ možnosti, da kaj najdem.

Izposoja skuterja tukaj je dokaj težavna, saj ga pri agencijah ni mogoče dobiti, izposoja je možna le v dveh hotelih. Končno najdem ugodno ceno in počakam, da mi ga dostavijo. Celotno dogajanje v centru mesta in na reki se odvija pod budnim očesom strička Hoja. Seveda njegovega spomenika.

Dogajanje v mestu in na reki spremljastriček Ho

Iz mesta se odpravim proti kraju Cai Rang, kjer se zjutraj odvija plavajoča tržnica, največja v Vietnamu. Le-to si bom ogledal jutri zjutraj, ob zelo zgodnji uri. Počasi nadaljujem proti turistični vasi My Khanh, kjer ponujajo sprehod skozi sadovnjake in pokušino domačih jedi.

Kitajski tempelj z zanimivimi znaki

Kitajsko pokopališče

Vožnjo nadaljujem po glavni cesti št. 923 proti severu, na kar pri kraju Tan Long zavijem na manjšo lokalno cesto v smeri vzhoda. Cesta vodi med zelenimi riževimi polji, nasadi bananovcev in skozi manjše vasi. Nekje na poti zavijem s te ceste na resnično ozko pot, ki je dejansko prevozna le s skuterji, in se vije ob manjšem kanalu do ene izmed manjših vasi. Ta vas se je dolga kar nekaj kilometrov neposredno ob kanalu na levi in desni strani. Tu in tam sta obe obali povezani s kakšnim mostom.

Kanal ob katerem je majhna vas



Majhni mostovi povezujejo levi in desni breg vasi

Vrnem se na manjšo cesto in nadaljujem proti vzhodu, v smeri reke Song Hau. Ustavim se nekje ob poti, da si odpočijem in malo ogledam okolico, ko se najprej ustavi eno dekle in me pozdravi v polomljeni angleščini ter vpraša kam grem. Tik zatem se ustavi še mladenič, študent, ki govori skoraj tekoče angleško. Povpraša me, kaj delam tukaj in kam se namenjen ter ali imam čas, da me povabi domov k svoji družini. Živi dokaj blizu in ker se mi nikamor ne mudi, privolim. Tudi dekle se nama pridruži. Odpeljemo se do njegove hiše. Živi s stricem in teto ter tremi sestrami. Oče in mati sta na delu v Saigonu in tam tudi živita tako, da se vidijo le redkokdaj. Razkaže mi hišo in njihovo posest, spoznam njegovo sorodstvo in nato ob pogovoru posedamo v senc ob pijači.

Revni del mesta

Odpravim se naprej in kmalu prispem do kraja Binh Thuy, kjer zavijem nazaj proti izhodišču. Odpeljem se še skozi obmestno barakarsko naselje ob reki. Samo reka ločuje turistični center s hoteli in restavracijami, nakupovalnimi centri in lepimi hišami od tega kraja, kjer so nekatere hiše sestavljene zgolj iz lesa in kovinskih plošč, kjer ljudje živijo na robu eksistence. In tukaj si predrem gumo na skuterju. Prijazni fantje me napotijo do tukajšnjega »vulkanizerja« - delavnica je kar ob cesti pred dnevno sobo.

Prevoz preko reke

Fantje so nudili pomoč ...

 

... in me napotili k "vulkanizerju"

Pot nadaljujem do novega mostu, ki je odvzel delo trajektov. Zanimiva konstrukcija. Vrnem se nazaj, saj se dan počasi končuje. Na ulici si privoščim večerjo,sicer ne vem točno kaj je, je pa zelo okusno: neke vrste palačinka z zelenjavo in prepeličjimi jajci. Njam, njam.

Most do mesta Can Tho

Neznana palačinka ...

 

... in njena prodajalna

Vrnem se v hotel, se stuširam in nato spat. Jutri bo dooolg dan.

 

Pa lahko noč!

 

Četrtek, 7.3.2013. Zbudim se zelo zgodaj – ob pol šestih! Danes odhajam na štiriurno vožnjo s čolnom do plavajoče tržnice v Cai Rangu, ki je oddaljen 6 km iz mesta Can Tho. Iz hotela nas je sedem, ki gremo. S taksijem nas odpeljejo proti reki, kjer se vkrcamo v tri manjše čolne. Tukaj dobimo tudi zajtrk: sendvič in sadje. Zanimivo je, da te čolne upravljajo v večini ženske.

Voznica čolna

Na palici je njihova
ponudba

Odpravimo se po reki navzgor do kraja Cai Rang. Zanimivo je opazovati samo dogajanje na reki ob tako zgodnji uri. Po nekaj več kot 30 minutni vožnji prispemo do same tržnice. Tukaj je množica velikih ladij z različnim sadjem in zelenjavo, v lasti večjih kmetov ali celo vasi. Ti sem pripeljejo svojo robo in jo nato prodajajo manjšim prodajalcem, ki jo nato preprodajo končnim kupcem na manjših trgih po mestu ali na svojih uličnih prodajnih mestih. Tukaj torej ne prodajajo končnim kupcem. Vsaka ladja ima palico, na kateri so navešeni produkti, ki jih ponujajo – zelje, ananas, korenje…, kot v supermarketu in vsi, ki prodajajo te artikle so skupaj na enem mestu. Tako enostavno najdeš kar iščeš. Med temi velikimi ladjami je kar nekaj turističnih čolnov, kot naš.

Velike ladje, polne dobrin

Dogajanje na plavajoči tržnici

Tako se vrši nakup in pretovarjanje

Vožnjo nadaljujemo po manjšem kanalu do majhne lokalne »tovarne« riževih izdelkov. Ponujajo rižev papir, riževe rezance in različne druge proizvode. Zanimivo je videti, kako naredijo rižev papir, ki se uporablja v restavracijah za različne menije. Pa rezance.

Pridelava riževega papirja

Končni izdelek ...

... in njegovo sušenje

 Vrnemo se nekaj po deveti uri, tako da spakiram in počakam na prevoz do avtobusne postaje. So točni. Prav tako avtobus v smeri Rach Gia. Vožnja traja skoraj štiri ure in ko prispem, ravno še ujamem mini-bus proti obmejnemu mestu Ha Tien. Namenjen sem v Kambodžo, do kraja Sihanouk Ville. Do mejnega prehoda moram priti pred šesto uro zvečer, ker ga potem zaprejo oz. ni možno dobiti več vize za prehod. Prispem nekaj po četrti uri in vzamem moto taksi do mejnega prehoda. Seveda mi poskuša prodati individualni prevoz do mojega cilja za visok znesek. Odklonim. Na meji ni težav: izstopim iz Vietnama in malo počakam, da pridobim vizo za Kambodžo. Pa sem tukaj.

Poiščem mini bus za nadaljnji prevoz in se odpravimo najprej proti mestu Kampot. Slaba dva kilometra od meje se vozilo pokvari. Voznik ga najprej poizkuša popraviti, nato pa se po slabi uri le odloči, da pokliče nadomestno vozilo. Traja nadaljnjo uro in pol prede prispe, nato pa se odločijo, da bodo pokvarjeno vozilo odvlekli zraven. Vozimo se počasi, zelo počasi. Ura pa teče. Ko prispemo v Kampot je ura že krepko čez deveto zvečer, prevoza naprej pa seveda ni. Moram prespati tukaj in jutri nadaljevati pot v smeri Sihanouk Villa ter plaže Otres.

 

Pa lahko noč!