Delta reke Mekong - Ben Tre

Nedelja, 3.3.2013. Čas za odhod. Danes odhajam proti jugu, natančneje v delto reke Mekong. Je najbolj produktivna regija Vietnama na področju kmetijstva in ribogojstva. S turističnega vidika ni tako zanimiva, razen mesto Can Tho, kjer je največja plavajoča tržnica v Vietnamu. Pa poglejmo kakšen vtis bo to področje naredilo name.

Dopoldan si vzamem prosto, da se malo naspim in spočijem. Avtobus odpelje komaj ob enih popoldan, tako da imam čas. Umirjeno posedam naokrog. Okrog enih se odpravim proti avtobusni postaji z motornim taksijem. Vožnja skozi gosti in nor promet v Saigonu na skuterju je prava dogodivščina. Na avtobusni postaji kupim karto na lokalnem avtobusu in počakam okrog 20 minut preden odpelje proti kraju Ben Tre. Lokalni avtobus je majhen, prostora za 14 ljudi in ni popolnoma poln. Sem edini turist na avtobusu. Peljemo se počasi in sproti pobiramo potnike. Nekateri sicer izstopijo, vendar jih več vstopi, zato se bus hitro napolni z več ljudmi kot je namenjen.

Pisana tržnica

Prijazna prodajalka

Ribe na 100 in eden način

Prispem slabe tri ure kasneje. Voznik je tako prijazen in me dostavi dobesedno na prag mojega hotela. Ni ravno biser. Dodelijo mi sobo in prvo presenečenje: voda v toaleti ne deluje! Po neuspelem poizkusu popravila me premestijo v drugo. Ta je vsaj ok. Namestim se in se malo sprehodim po mestu. Ni dosti za videti; tržnica, nekaj cerkva in en tempelj. Obrežje reke je zanimivo zaradi dogajanja na njej. Na poti nazaj si privoščim še večerjo in nato se namestim v lokalu zraven hotela, da si malo naštudiram okolico za jutri. Ko tako preučujem možnosti, se natakarica ponudi, da mi skupaj z njenim fantom jutri razkažeta okolico na skuterjih. Seveda se strinjam. Dogovorimo se za uro in nato se poslovim. Ura je pozna in treba bo spat.

Eden redkih Budističnih templjev tukaj

Cerkev je pogost motiv v južnem Vietnamu

 

Pa lahko noč!

 

Ponedeljek, 4.3.2013. Zbudim se dokaj pozno, saj imam čas preden se dobim s parom. Čas izkoristim za individualen sprehod po mestu in a agenciji plačam za jutrišnji dopoldanski izlet s čolnom in vodičem po okoliških kanalih.

Gneča v kanalih

Območje delte reke Mekong pridela več kot polovico vsega riža v Vietnamu in ogromne količine sadja ter zelenjave. Razen tega delta preskrbuje ljudi in regijo tudi s količinami rib in morskih sadežev za okrog 20 milijonov ljudi, ki tukaj živijo. Vendar globalno segrevanje in pospešeno organizirano kmetijstvo v sosednjih državah ogrožajo primat tega območja kot enega največjih prehrambno-pridelovalnih regij v Aziji in kot enega največjih svetovnih rečnih sistemov.

Ob dogovorjeni uri se dobim s parom in skupaj se odpravimo s skuterji raziskati okolico. Dejansko jo bom jaz raziskal, onadva jo že poznata. Najprej se napotimo proti jugu. Vozimo se skozi majhne vasi, kjer se vse dogaja neposredno ob cesti. Povsod okrog so kokosova drevesa, saj je to območje znano po kokosovih nasadih in nadaljnji predelavi.

Kokosovi orehi na poti do predelave...

... raztovarjanje

Odpeljeta me do neke vrste kmetije, kjer si sposodimo čoln in se popeljemo po njihovih kanalih med sadnimi drevesi. Bananovci, kokosove palme, drevesa sadeža durian – ki ima zelo specifičen vonj, vendar je sredica odličnega okusa – in še nekaterih drugih vrst sadja, ki jih ne poznam. Privoščimo si še osvežilni kokosov sok in nato nadaljujemo naprej. Med riževimi polji in skozi vasi ob cesti ne drugo stran mesta. Bolj kot se oddaljujemo od mesta, bolj se pozna slabši socialni in ekonomski status ljudi tukaj. Z glavne ceste zavijemo proti enih manjših vasi. Ljudje se prijazno nasmihajo in me prav radovedno opazujejo. Nekateri med njimi verjetno še niso videli turista iz zahoda.

Ko se vrnemo, ju povabim na večerjo, da se vsaj delno oddolžim, ker ne želita sprejeti denarja. Fant se vljudno opravili, ker mora delat. Danes ima večerni šiht. Po večerji me dostavi do hotela in še enkrat se zahvalim za prijeten dan. Sedaj pa spat.

 

Pa lahko noč!

 

Torek, 5.3.2013. Zbudim se ob sedmi uri, spakiram stvari in se odpravim na zajtrk. Ob osmi uri moram biti v agenciji, kjer sem vplačal štiriurno vožnjo po kanalih. Malo počakam, nato pa me moto taksi odpelje v smeri kraja My Tho. Po 30 minutah prispem na lokacijo ob reki, kjer me že čaka vodič in čoln. Pozdraviva se in vkrcava v čoln.

Začetek procesa predelave ...

Po reki se počasi vozimo proti štirim otokom: Želvin, Samorogov, Zmajev in Feniksov. Na obalah se na obeh straneh razprostirajo kokosovi nasadi med katerimi so majhne vasi in ribiške hiše. Nekatere hiše so neposredno na reki in pod njimi so nameščene ribiške mreže in čolni. Zavijemo v majhen kanal in se ustavimo pred sadovnjakom, kjer tudi gojijo čebele in pridelujejo med. kratek sprehod med drevesi in panji, nato pa si privoščimo čaj z medom. Z vodičem nadaljujeva peš med nasadi do majhne vasi, kjer se vkrcava na voljo vprego in se z njo popeljeva do majhne restavracije, kjer med poslušanjem tradicionalne glasbe poizkušam različno lokalno pridelano sadje. Ananas, mango, durian, sapodilla in še nekatere. Tukaj se ponovno vkrcava v majhen čoln na vesla, ki naju odpelje do glavnega kanala in večjega čolna. Počasi se vračamo v smeri izhodišča in se še enkrat ustavimo v majhni tovarnici predelave in pridelave kokosovih bombonov – imenovanih keo dua. Vse poteka ročno in zanimivo je videti, kako iz kokosovega oreha nastane kokosov karameliziran bombon. Seveda kupim en paket teh slastnih bombonov.

... postopek karamelizacije kokosovega
mleka ...

 

... te "kače" narežejo v bombone

Po tem se vrnemo na izhodiščno točko. Na avtobus čakam kakšne pol ure najprej v restavraciji, potem pa me odpeljejo s skuterjem do glavne ceste, kjer počakam še nekaj minut. Gospod, ki me je pripeljal, ves čas spremlja promet in opreza za avtobusom. Ko le-ta pripelje, ga ustavi in me povabi naj vstopim. Je popolnoma lokalni avtobus – v osnovi namenjen za prevoz 14 ljudi, na katerem se znajdemo trije turisti in 18 domačinov, 4 race in tri kokoši. Popolnoma natrpan avtobus. Vožnja traja nekaj več kot štiri ure, saj se spotoma ustavljamo, ker ljudje izstopajo in vstopajo. Proti koncu nas je na avtobusu »samo« še štirinajst.

Can Tho zvečer

Prispemo na avtobusno postajo v mestu Can Tho in takoj smo turisti obkroženi z vozniki taksijev, ki nam ponujajo prevoz do mesta. da zmanjšamo stroške, se vsi trije vkrcamo v en avtobus in skupaj odpravimo prot našim hotelom. Izstopim prvi, ker je moj hotel nekoliko oddaljen od centra. Majhen a prijeten hotel, na eni glavnih vpadnic, oddaljen od centra nekje 20 min hoje.

Namestim se v sobi ter se nato odpravim proti centru na sprehod in da si ogledam okolico. Mesto Can Tho je največje mesto v delti reke Mekong , kjer živi skoraj dva milijona ljudi. Je dokaj moderno in hitro rastoče mesto. Ulice so seveda preplavljene s skuterji in avtomobili. Sicer ne toliko kot Saigon, pa vendar.

Pridem v center mesta ob reki, kjer je največ hotelov in turističnih restavracij. V eni stranskih ulic naletim na ulično ponudbo hrane in si privoščim večerjo ter sveže stisnjen sok iz sladkornega trsa z ledom. Slastno. Počasi se vračam proti hotelu, ker je že pozna ura. Jutri si bo izposodil skuter in se odpravil po okolici.

 

 

Pa lahko noč!