Na poti po svetu ...: Kambodža – Sihanoukville in Phnom Phen

Petek, 8.3.2013. Zbudim se okrog sedme ure zjutraj, saj je minibus do Sihanouk Villa predviden za ob osmih. Spakiram stvari in se odpravim na zajtrk v sosednji lokal. Nekaj minut čez osmo me pobere avtomobil in odpelje do agencije, ki organizira prevoze. Tam je že nekaj ljudi in skupaj počakamo še kakšne pol ure preden prispe vozilo. Ponovno je povsem polno. Vožnja do Sihanouk Villa traja skoraj tri ure.

Izstopimo v centru mesta, kjer so vse agencije, prevozniki, restavracije in nekaj hotelov ter vozniki tuk-tukov. Skupaj z enim parom najamemo tuk-tuk za prevoz do plaže Otres, kamor smo vsi namenjeni. Da si delimo stroške. Vozimo se okrog 15 min, mimo revnega naselja in prispemo na omenjeno lokacijo: peščena cesta dolžine mogoče slab kilometer, na eni strani ceste hostli, na drugi strani, obrnjeni proti morju, pa restavracije in lokali. To je to. Poiščem Mushroom Point, hostel v lasti treh Slovencev, med drugimi je lastnik tudi Roman. Najdem ga v restavraciji na plaži. Prisrčen pozdrav in nato hladno pivo. Zanima ga moje potovanje po tem, ko so mi ukradli potni list pa do sedaj.

Gobice v hostlu

Rajska plaža Otres

Sončni zahod

Večerna idila

Popoldan preživim posedajoč na plaži in v restavraciji, sprehodim se po okolici – sicer ni veliko za videti. Večerja je tradicionalna kamboška morska hrana. Odlično. Tudi kuhar je Slovenec – prišel za nekaj mesecev sem.

Po večerji še posedamo v lokalu v družbi z Američanom, ki je bil filmski producent in pozna polovico Hollywooda. Med zanimivim razgovorom preteče kar nekaj pijače. Ko odide, se odpravim spat.

Pa lahko noč!

Sobota, 9.3.2013. Danes sem se pozno zbudil. Nikamor se mi ne mudi, no ja če izvzamem dejstvo, da popoldan odhajam v Phnom Phen, glavno mesto Kambodže. Po zajtrku se prestavim na plažo in malo počivam, preden se okrog poldneva odpravim na avtobus v mesto.

Vozimo se nekaj več kot sedem ur. Prispemo na glavno avtobusno postajo in ko se izkrcamo, planejo na nas vozniki tuk-tukov in nam ponujajo prevoz do hostlov. Povprašam nekaj oseb kam gredo, da si delimo stroške in najdem dekle iz nizozemske - Lindo, ki gre v hostel dve ulici vstran od mojega. Združiva moči in si najameva prevozno sredstvo. V mestu bo ostala dve noči kot jaz, zato se dogovoriva, da se jutri dobiva in skupaj odpraviva na raziskovanje mesta ter tako deliva stroške.

Hostel je majhen, vendar prijeten in poln. Nahaja se v manjši ulici v eni najboljših sosesk v mestu. Beri najdražjih. Okrog in okrog so velike hiše, vile in manjši stanovanjski bloki z varnostniki, nekateri celo oboroženi, na cestah sami dobri avtomobili. Sostanovalec me pouči o bližnjih trgovinah in možnostih za prehranjevanje. Skupaj se odpraviva do trgovine, da nakupim nekaj stvari in si istočasno malo ogledam okolico.

Hitro se odpravim spat, ker sem utrujen po dolgem in napornem dnevu. Pa še jutri bi naj cel dan pohajkoval naokrog in raziskoval mesto.

Pa lahko noč!

Nedelja, 10.3.2013. Zbudim se nekaj po osmi uri in se odpravim na zajtrk v hostlu. Po zajtrku se sprehodim do sosednjega hostla, kjer je nameščena Linda, saj sva dogovorjena za ob devetih. Linda že čaka, skupaj s parom iz Kanade, ki se nama bo pridružil. Odločimo se za celodnevno turo po mestu in njegovi okolici, ki ponuja oglede najbolj znanih in turističnih lokacij. Seveda za to najamemo tuk-tuk in svojega voznika, ki nas bo čakal pred posameznimi znamenitostmi.

Družina na izletu

Več kot tri desetletja po morilskem Pol Potovem režimu, je obnova mesta Phnom Phen v polnem zagonu. Ulice brenčijo, gradbeni žerjavi delajo s polno paro. Mesto, ki je bilo skoraj popolnoma izpraznjeno z uredbo Rdečih Kmerov leta 1975, je ponovno središče upanja in priložnosti. Phnom Phen se dviga iz pepela. Ni bilo pričakovati, da bo to lahko. In tudi ni bilo.

To je eno najbolj privlačnih mest v JV Aziji, ki ponuja pestro izbiro aktivnosti, čudovito mešanico kmerske in francoske kolonialne arhitekture ter enkratno vzdušje v novo odprtih barih in restavracijah ob rečnem obrežju. In Phnom Phen ponuja še dve vabljivi sestavini: zanimivo zgodovino in ščepec eksotičnosti.

Kraljeva palača

Kraljeva palača je idealno mesto za začetek potovanja v življenje ene tukajšnjih najbolj fascinantnih oseb dvajsetega stoletja: kralja Norodom Sihanouka. Znotraj palače je Srebrna pagoda, katere tla so prekrita z neverjetnimi 5 tonami (!!) srebra. Pagoda je tudi domovanje dveh izjemnih skulptur: kipec smaragdno-kristalnega Bude, sedečega na zlatem podstavku in kip Bude v naravni velikosti iz čistega zlata, ki tehta 90kg ter je okrašen z več kot 2000 diamanti.

Srebrna pagoda

Svetovno največja zbirka Angkorskih skulptur domuje v neposredni bližini v Nacionalnem muzeju, ki je, kljub svoji skromnosti, eden najbolj čudovitih azijskih muzejev. Popelje vas v daljno zgodovine te dežele in vam predstavi eno najbolj osupljivih starodavnih civilizacij.

Vendar tukaj niste nikoli daleč vstran od enega bolj nedavnih poglavij v zgodovini Kmerov – grozljive vladavine Rdečih Kmerov. Že na ulicah mesta srečate številne invalidne berače brez rok ali nog, kot posledico velikega števila min, ki so še danes povsod po deželi. Še globlje v grozote, ki so jih preživeli nekateri prebivalci te dežele, se lahko poglobite z obiskom muzeja genocida Tuol Sleng znanega tudi kot S21, nekdanje šole, ki so jo Rdeči Kmeri spremenili v koncentracijsko taborišče. Nekoliko izven mesta so zlovešča polj smrti Choeung Ek, zadnje počivališče več kot 10.000 barbarsko umorjenih moških, žensk in otrok. Sprehod med plitvimi grobovi še danes razkriva ostanke oblačil in kosti tukajšnjih žrtev. In takšnih polj je v Kambodži še veliko. Obisk teh dveh lokacij je grozljiva izkušnja ne nazadnje tudi zato, ker zraven prikazanih grozot, ki so se tukaj zgodile, poskušajo počlovečiti storilce barbarskih projektov Rdečih Kmerov.

Spomenik žrtvam v Choeung Ek

Plitvi grobovi na poljih smrti

Vstop v zloglasni muzej

Celica za zasliševanje in muženje

Nekdanji rablji

Dan, zaznamovan z ekstremoma lepot in grozot, zaključim v prijetni družbi Kolumbijke Erike in njenega prijatelja, ki že več kot dve leti živita tukaj. Pijača v enem izmed barov na zvečer zelo živahnem rečnem obrežju in nato še odlična večerja v ulični restavraciji nekje v bližini mojega hostla, so pika na »i« prelepega dneva, polnega mešanih občutkov.