Vientiane - glavno mesto Laosa

Sobota, 5.1.2013. Po tistem, ko smo se odpavili v torek spat, so na plano prišli domačini, ki so še vedno na svoj način proslavljali po-novo leto. Na plano so privlekli karaoke. In temu, kar je sledilo, bi težko rekli petje. Vsekakor pa je bilo zeloo glasno. To je vplivalo na kakovost nočnega počitka.

V sredo zjutraj se dobimo na skupnem zajtrku, saj smo vsi v različnih hostlih. Po obilni prehrani najamemo kolesa – nekaj podobnega gorskim, le da menjalniki slabo oz. sploh ne delujejo - in se odpravimo proti plavi laguni in votlini Tham Phu Kham. Oboje je oddaljeno približno 6 km od mesta, cesta pa je makadamska in s kolesi brez vzmetenja težko prevozna. Vmes se večkrat ustavimo, da počakamo vse udeležence in se poskušamo sporazumevati z otroci.

Na poti s kolesi

Razjarjena petelina

Prispemo do modre lagune, kjer je tudi votlina. Sicer nekoliko višje na hribu, kar pomeni, da se moramo najprej malo sprehoditi, preden lahko uživamo. Vzpon je kratek a dokaj strm, vendar je v votlini prijetno hladno. Od vstopu je večja dvorana, v kateri je ležeči buda, ki ga ob določeni uri obsije sonce skozi odprtino v steni. Votlina se nadaljuje naprej v notranjost, kjer potrebujemo svetilke. Premikanje med skalami in stalagmiti je dokaj naporno v temi in osvetlitvi zgolj z naglavno svetilko. Po vrnitvi nazaj se namestimo v obvodnem paviljonu in si naročimo kosilo. Vsi smo zelo lačni. Modra laguna so dejansko zelo globoki tolmuni v katerih se namakajo ljudje, nekateri celo skačejo v njih z drevesa. Okrog četrte ure se odpravimo nazaj proti mestu. Ko pridemo do koles nas čaka neprijetno presenečenje: na Vanjinem kolesu sta prazni obe gumi. Seveda nima nihče zraven tlačilke, zato se odpravimo peš. Pri eni bližnjih hiš si sposodimo tlačilko, vendar sta gumi očitno preluknjani. Jaz menjam kolo z Vanjo in se z njenim poskušam peljati. Delno uspeva, delno pešačimo. V mesto prispemo, ko se že prične večeriti. Hiter tuš in nato zadnja skupna večerja. Po večerji se poslovimo, ker Izraelki ostaneta tukaj, midva z Vanjo pa jutri proti Vientianu.

UUmetniški vtisi na poti

Osvetljene v temni votlini Tham Phu Kham

V četrtek zjutraj se odpravimo proti glavnemu mestu Vientiane. Zbudim se nekaj pred deveto, da v miru spakiram stvari in se nato odpravim na zajtrk. Vse poteka umirjeno in ob pol desetih naju z Vanjo pobere taksi do avtobusne postaje, kjer čaka normalen avtobus. Hitro se napolni in odpravimo se na pot. Za razliko od poti proti Vang Viengu je ta bolj udobna in tudi cesta je v malo boljšem stanju. Po skoraj štirih urah prispemo v Vientian, glavno mesto Laosa. Doživim pravi šok. Po mesecu dni bivanja in premikanja po manjših mestih in naseljih, je sedaj pred menoj to milijonsko mesto s prometom in vrvežem ljudi. S taksijem se odpravimo do centra mesta in poiščeva si hostel. Dosti je zasedenega, zato se namestiva v prvem hostlu, ki še ima kaj prosto. Skupna ležišča, čisto in dokaj glasno … zato imam čepe za ušesa!

Sončni zahod nad reko Mekong

Prvi vtisi o mestu so … hmmm, zanimivi. Je veliko mesto, povsod se čuti francoski pridih – skoraj vse table so dvojezične, le da nihče tukaj več ne govori francosko. Mesto ima kar nekaj templjev in znamenitosti, kot je slavolok zmage. Kot v Parizu, le da manjši. Muzeji, predsedniška palača in spomeniki kraljem. Klasika.

Glavna avenija ....

... s slavolokom zmage

Malo sem se prehladil. Zanimivo. Na severu, kjer je bilo hladneje nič, potem pa prideš v vroč kraj in stakneš prehlad z rahlo angino. Kot takrat v Iranu.

Priprave na molitev

Včeraj sva se z Vanjo odpravila s kolesi do templja Wat Sokpaluang, kjer ponujajo tradicionalno Laoško masažo in zeliščno savno. Savna je v preprostem lesenem prostoru z dvema luknjama v tleh, skozi kateri prihaja para in tremi klopmi za po tri ljudi. Kljub vročemu dnevu se prav prileže … zeliščna para pripomore k boljšemu dihanju. Me pa tudi utrudi in sprosti. Med vsakim izhodom ponudijo vroč čaj. Zaključim s savno in počakam, da se ohladim,ter si privoščim še masažo. Je podobna tajski, mogoče malo manj močna. Ena ura mine kot za stavo in moje počutje je primerno za v posteljo. Po tej sproščujoči zadevi se udeleživa še meditacije z menihi. Predstavijo nam kako se pravilno usede, držo in način dihanja za sedečo meditacijo in meditacijo med hojo. 20 min sedeča meditacija, nato 20 min meditacije med hojo in ponovno 20min sedeče meditacije. Zanimivo.

Po vrnitvi nazaj v mesto sledi večerja, nato se odpraviva vsak v svoje hostel Tuš in nato zaslužen počitek.

Menih med Budami

Stupa Pha That Luang

Pa lahko noč!