Tajski kralj

Težko je, ko se moraš zjutraj »zgodaj« vstati, da prideš na zajtrk. Zgodaj pomeni v tem primeru nekaj pred deseto. Po zajtrku si najprej naredim načrt za danes: z vlakom do Spomenika Zmage in nato peš do Dusit palačnega kompleksa, kjer sta znana lesena hiša Vimanmek in prestolna palača Ananta Samakhom ter do bližnjega Marmornega templja Benchamabophit. Na karti je vse blizu, torej ne bi smelo biti problema.



Lačna vrana

Odpravim se iz klimatiziranega hotela v … skoraj bi lahko rekel pekel. Temperatura je okrog 33°C in izredno visoka vlažnost. Vsak korak je naporen. Nekako pridem do postaje Phrom Phong BTS vlaka in se razveselim klimatiziranih vagonov. Vožnja z BTS-om je najhitrejši in skoraj najcenejši način, da se premikaš po Bangkoku. Edina težava je, da ne pelje do samega starega dela mesta, kjer je največ znamenitosti.

Prispem do Spomenika Zmage in se nato odpravim proti naslednjemu cilju – kompleksu znamenitosti. Hodim mimo bolnišnic, medicinskih fakultet, ki jih je kar nekaj tukaj in nato pridem do parka. Vsaj tako se mi zdi ko gledam na zemljevid. Vendar to ni park, to je kraljeva rezidenca. In okrog te je kanal z vodo, na vsakih nekaj deset metrov so oboroženi vojaki, vsaj 4 metre visok zid … nič ne bo s počitkom na travi in v senci. Kralja v tem času ni v svoji rezidenci, ker je zelo bolan in se nahaja v bolnišnici. So pa tukaj drugi člani njegove družine. Zato je tako zastraženo. In nasproti je vojašnica z do zob oboroženimi vojaki – vsaj tisti so, ki jih vidim in teh je veliko. V sklopu svoje kralj tudi različne raziskovalne centre za rastline. Nekaj podobnega kot sem videl v okolici Chiang Maia meseca novembra. Rezultati raziskav iz tega centra pomagajo pri vzgoji rastlin in sadja, ki drugače tukaj ne uspeva in tako poskrbijo, da imajo kmetje na podeželju raznoliko zelenjavo in sadje. Pohvalno ta skrb za svoje državljane.

Nekdanja palača Vimanmek - tikov hiša

Hoja po tej vročini me že počasi utruja, od mojega cilja pa še ni ne duha ne sluha. V bistvu slišim kar nekaj nenavadnih zvokov in kmalu ugotovim katerih. V bližini je zoološki vrt Bangkoka. In seveda je tukaj ogromno živali, ki proizvajajo različne zvoke. In na drugi strani vrta je eden od vhodov do mojega prvega cilja: kompleksa okrog Vimanmak hiše in prestolne palače. Končno. Zemljevid očitno ni v pravem merilu!

Vstopnina ni pretirano visoka in omogoča ogled kar nekaj različnih objektov. Zraven znamenite lesene tikove hiše še muzej slonov, razstavo lokalne tekstilne proizvodnje, razstavo fotografij, ki jih je naredil kralj, muzej lončarstva in znameniti zmajev osem-kotni kitajski paviljon. Za vstop v prestolno palačo je potrebno doplačati. Najbolj obiskani sta seveda prestolna palača in tikova hiša. In največ je – uganili ste – kitajskih turistov! Na ducate avtobusov stoji pred vsemi tremi vhodi in bruha trume glasnih, ne ozirajočih se na druge, Kitajcev. skoraj si premislim glede vstopa …

Lesena Vimanmek tikova hiša je v bistvu nekdanja kraljeva palača. Zgraditi jo je dal kralj Rama V oz. s pravim imenom Chulalongkon, konec 19. stol. Danes je muzej. Da lahko vstopiš moraš najprej oddati torbo, telefon in fotoaparat ter vodo, če jo imaš slučajno zraven. Nato si moraš sezuti čevlje in se odpraviš skozi detektor kovin za katerim te še ročno pretipajo, predvsem žepe, da res nimaš nič s seboj. Sprehod skozi palačo je zanimiv in te popelje v zgodovino tajskih kraljev in njihovega življenjskega stila.

Prestolna palača Ananta Samakhom

Ulično kosilo

Prestolna palača Ananta Samakhom zgleda kot prava palača in je dejansko uporabljana zgolj za sprejeme pri kralju na njegovem prestolu. Je del celotnega kompleksa in danes služi kot muzej in prostor za različne razstave. Pred palačnim kompleksom je velik trg na katerem je spomenik kralju Rama V na konju. Na obeh straneh trga so stojnice s hrano in čas je, da si privoščim kosilo. Kurja juha s testeninami in … in različnimi stvarmi. Ne vem točno kaj je vse v njej, vendar je odlična. Zraven pa tajski ledeni čaj. Mmmmm, prija. Domačini pa si prinesejo preproge iz trstike in si naredijo piknik kar na pločnikih. Spominja me na potovanje po Iranu – tudi tam to počnejo enako.

Domačini na "uličnem" pikniku

Odpravim se še do bližnjega templja Wat Benchamabophit ali imenovanega tudi Marmorni tempelj. Lep tempeljski kompleks v zelenju in ne pretirano poln turistov. Pravi balzam glede na prej.

Marmorni tempelj Wat Benchamabophit

Umirjen sprehod

Počasi prihaja utrujenost za menoj: dolg dan, veliko hoje in vročina naredijo svoje. Nazaj so hotela na enak način – torej z BTS vlakom. Stuširam se in nato na večerjo. Zaželel sem si fish & chips (ribo in krompirček) ker sem ob odhodu videl irski pub s to ponudbo. Odpravim se tja. Preden naročim, preverim ali imam denar s seboj in ugotovim, da malo premalo za želeno hrano. Moram se zadovoljiti s pico in pivom. Ob tem pa gledam finale teniškega turnirja v Melburnu. In Đoković je zmagal! Sedaj pa spat.

 

Pa lahko noč!