“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

četrtek, 22. november 2012

Vožnja na sever


Četrtek, 22.11.2012. Ta noč je bila sicer zeeelo kratka ampak sladka. Tuš, spakiram stvari, pojem zajtrk ter se prisrčno poslovim od Rachel. Obljubim ji, da jo obiščem v Kanadi in ji pomagam pri njenem delu – sajenju dreves v gozdovih. Obljubi mi, da se bo pozanimala pri šefu, če je to možno. In opozorila me je, da to lahko postane velik izziv.
Ob 11-tih nas taksi odpelje do avtobusne postaje, ki je nekoliko izven starega mesta in nato se odpravimo na šest urno vožnjo proti severu. Cilj: mesto Sukhothai, prva prestolnica kraljevine Tajske.
Avtobus je sicer drugo razredni vendar klimatiziran. Preveč. Moram si obleči flis in kapo, da me v naslednjih urah ne napiha. Sedeži so udobni in prostorni, tudi za tiste z daljšimi nogami. Dolgo vožnjo izkoristim za spanje. Vsaj poskušam zaspati, kar mi delno tudi uspeva. Vmes se tudi nekajkrat ustavimo za toaleto, hrano in da malo pretegnemo skoraj prezeble noge.

Okrog 18-tih prispemo v Sukhothai in se s taksijem odpravimo proti hostlu Sila Resort, kjer bom prespal dve noči. Hostel je v bližini centra mesta,  je pa tudi v bližini vode, kar povzroči prva srečanja s komarji. So zelo nadležni in željni evropske krvi. Sprej proti komarjem sicer odžene komarje, povzroča pa tudi blag pekoč občutek na koži. Po vsej verjetnosti zaradi visoke vsebnosti DEET, ki znaša 55.
V hostlu spoznam kar nekaj novih ljudi – Nemce, Francoze, Avstralko – in izmenjamo informacije o dosedanji poti ter o naših načrtih. Vsi imamo vsaj do Chiang Maia enake namene. Večina se potem obrne navzdol proti obali in otokom.
Večer preživim mirno, saj sem malo utrujen od prejšnje noči in današnje vožnje. Jutri nameravam preživeti skoraj ves dan med ruševinami in templji starega mesta.

 

Pa lahko noč!

Ni komentarjev:

Objavite komentar