Sobota, 24.11.2012. Še nekaj besed k
včerajšnjemu večeru: kot sem omenil, sem se dogovoril s tremi Nemci, ki sem jih
spoznal na avtobusu za pijačo. V hostlu so se mi pridružili še en nemški par in
dve Francozinji. Ko smo prišli do bara, smo zasedli eno veliko mizo in na koncu
nas je bilo dvanajst: 7 nemcev (mešano), belgijski par, dve francozinji in jaz!
Mešana druščina, ki pa se je dobro ujela. Pijača, nekaj malega za pod zob in
naenkrat je bila ura pozno ponoči. Pa sploh nismo spili preveč …
 |
| Avtobus ... lokalni za prevoz po mestu |
Danes smo
odšli proti severu, proti mestu Chiang Mai, ki je drugo največje mesto na
Tajskem in neke vrste prestolnica športnih aktivnosti. Rezervirali smo karte za
avtobus ob 9.30, pa je bil poln, tako da nam ni preostalo drugega, kot da
počakamo na tistega ob 10-tih.
 |
| Sedeči potnik na avtobusu za Chiang Mai (kot jaz) |
Uslužbenec hostla nas je odpeljal do postaje in
nam kupil karte ter nam pokazal, kje bo stal naš avtobus. Ko se pojavi sledi
rahlo presenečenje: navadna linija, ki stoji na vseh postajah do cilja. Sicer je
klimatiziran, vendar ni oštevilčenih sedežev, niti dovolj prostora za vse. Nekateri
stojijo, jaz sem se usedel na tla pri zadnjih sedežih. Neprijetno presenečenje:
tla so vroča zaradi motorja, ki je tik pod njimi. Zdržim lahko le kakšnih 30
min, nato se je potrebno vstat, da se mi zadnjica ohladi. Upam, da ne bo tako
do konca poti, saj naj bi vožnja trajala šest (6) ur. Po nekaj postajah se
sprosti par sedežev in se lahko namestim ter celo malo naspim. Vožnja res traja
malo več kot šest ur. Bolj ko se premikamo proti severu, bolj se pokrajina
spreminja in tudi temperatura je za kakšno stopinjo ali dve nižja. Tudi vlažnost
je manjša. Prispemo v Chiang Mai in se s taksijem odpravimo proti hostlu. Majhen
hostel, prijazen lastnik …
 |
| Notranjost hostla zvečer |
Po namestitvi v skupni spalnici za 8 oseb – ima tudi
dve ali tri sobe za dva – razloži vse glavne točke mesta, kje in kako se
enostavno kam pride. Skoraj vsi gostje so skupaj odšli na ogled spuščanja
lampijončkov. Sem bil prepozen. Z angleškim parom, ki je ostal odpravim na
večerjo na tržnico. Lahko samo priporočam takšen način prehranjevanja: sveže in
poceni vendar malo pekoče. Toda tudi to se da dogovoriti J
Po večerji še
pijača v irskem pubu in seveda ogled nogometne tekme angleške lige, med
angleži. Poseben občutek.
Pa lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar