“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

torek, 27. november 2012

Trije dnevi

Umirjen dan ob jezeru Huay Tung Tao
 
Nedelja, 25.11.2012. Vsi smo spali zeeelo dolgo. Nobenega stresa, vsi so umirjeni. Enkrat okrog 11-tih nas je lastnik hostla odpeljal s taksijem iz mesta proti jezeru Huay Tung Tao, ki je priljubljena lokacija za domačine.
Pogled na jezero
Kosilo ob jezeru
Leži v neke vrste parku, kjer je potrebno plačati vstopnino, na eni strani je obdano z visokimi hribi – prvič vidim hribe tukaj. Okrog jezera so nameščene majhne hišice (v bistvu samo koče brez sten), ki so na vodi. Seveda so namenjene počitku ali prehranjevanju. Pridružila se nam je tudi Veejeva (lastnik hostla) prijateljica (ne punca, ker je gej). Mi smo si privoščili obilno kosilo, nato pa še peš sprehod okrog jezera. Zanimivost, ki sem jo tukaj poskusil je zeleni tajski čaj z mlekom in ledom. Osvežilna pijača.
Po vrnitvi smo se stuširali in malo meditirali v hostlu, preden smo se odpravili v staro mesto. Tukaj se je začel festival Loi Kathong – festival luči, ki prav tako poteka v nekaterih ostalih mestih.
Lastnik hostla Vee
 
Gneča na ulicah
Danes, v nedeljo, so glavno ulico in nekaj stranskih ulic starega mesta spremenili v ogromno sprehajališče in tržnico. Skoraj ne morem verjeti koliko ljudi je tukaj. Da smo prišli iz enega konca mesta do drugega smo porabili skoraj dve in pol uri. V normalnih razmerah traja vse skupaj slabe pol ure. Ampak je bilo zanimivo. Po vrnitvi na izhodiščno točko smo šli še v Roof Top Bar – najbolj čili lokacijo v mestu.
Prešerna družba na Roof Top Baru
 
Nahaja se na vrhu ene hiše in nudi lep razgled na vrata Tha Pae, kjer je vhod v staro mesto. Pogovor, pijača in odlična glasba. In naenkrat je bila ura ena po polnoči, ko se lokal zapre. Pa smo morali domov.
Lokalno dekle na skuterju
 
 
Pa lahko noč!

 
Mesto templjev
Ponedeljek, 26.11.2012. Po dokaj naporni noči se je danes prilegel dolg spanec. Nekateri so-stanovalci so danes zjutraj odšli: Američan, Kanadčan, par iz Anglije, ena amerikanka pa na dvodnevni treking. Nikogar izmed njih nisem slišal odhajati. Močan in zdrav spanec. Počasno prebujanje, urejanje in nato na pozen zajtrk ali hitro kosilo – kakor gledaš.
Značilen vhod v tempelj
Po kosilu smo se nekateri odpravili na umirjen ogled mesta, po tako imenovani »poti templjev«. Po mestu se sprehajaš od templja do templja, vse bi naj trajalo nekje dve in pol do tri ure. Slišalo se je dokaj zabavno, pa še vreme je lepo in ni prevroče. Po nekaj templjih sem imel osebno dovolj njihovih ogledov, saj so si načeloma vsi zelo podobni. Po treh urah smo bili komaj na polovici poti, pa že vsi popolnoma utrujeni. Odločili smo se, da si pustimo preostanek templjev za kakšen kasnejši dan in se vrnili v hostel. Prilegel se je hladen tuš in malo meditiranja pod ventilatorji.
Menih med razlago
Obisk templja
Zvečer sva z Avstralcem Troyem kupila en majhen in en velik lampijon, z namenom, da ga kasneje spustimo v zrak. Ko smo prišli v center, kjer smo želeli spustiti lampijon, so nas vljudno napotili do skoraj kilometer oddaljene reke. Dekleta so se odločila za manikiro, pedikuro in masažo nog, ostali pa smo odšli do reke. Prvo smo spustili majhen lampijon, kot testni. Na spodnjo stran namestiš gorilno snov, jo prižgeš in počakaš, da se lampijon napolni z vročim zrakom, ki ga potem dvigne v zrak. Nekako nam je uspelo, vendar ga je sunek vetra nad reko preobrnil in je padel v vodo. Pri večjem smo prosili za pomoč domačine, ki imajo izkušnje s tem. Ta je odletel visoko nad mesto in še nekaj časa po spustu smo ga lahko videli v zraku.
 
Polnjenje lampijona
 
Med lampijončki ...
Po tem napornem opravilu smo se namestili v River Side baru / restavraciji, da počakamo na dekleta. Lokal je popolnoma poln, zato se usedemo k točilnemu pultu. Gostje so mešani: polovica turistov, polovica domačinov. Pijača in kramljanje ob živi glasbi. Zelo sproščujoče. Pristopijo tri dekleta iz Poljske. Pogovor hitro steče, prav tako nekaj piva. Skupine se menjujejo in igrajo zelo različno glasbo: od roka, metala pa vse do modernega in tukaj zelo priljubljenega Gangnam Styla. Tudi naša dekleta so počasi prišla. Sproščeno vzdušje, dobra glasba, ples in prijetna družba.
Poljakinje: Anna, Aga in Anna
Pevka v Riverside Baru
Ena simpatična Tajka se mi ves večer nasmiha. Je tukaj z večjo družbo in deluje sramežljivo. Čez nekaj časa pristop, se predstavi in me prosi za telefonsko. Izmenjava jih in mi obljubi, da me jutri pokliče. Bomo videli. Okrog pol tretje zjutraj se počasi odpravimo nazaj proti hostlu, saj nekateri odhajajo jutri na celodnevni tečaj kuhanja. In to zelo zgodaj za naše razmere – ob pol devetih.
Pa lahko noč!
 

 
Nova poznanstva
Torek, 27.11.2012. Zbudim se komaj okrog enajste ure. Tako kot vsi ostali. Torej smo potrebovali spanec. Počasi se odpravimo na pozen zajtrka ali hitro kosilo v bližini hostla. Vse poteka umirjeno. Med prehranjevanjem mi zazvoni telefon. Presenečenje: simpatična Tajka od včeraj me kliče. Nisem verjel, da me resnično bo. Dogovoriva se čez eno uro v centru, pred McDonaldsom – najlaže najti. Z nekaterimi iz hostla se skupaj odpravimo v mesto. Oni gredo kupiti nekaj petard in raket ter na sprehod. Dogovorimo se, da jim javim, ko se vrnem pa da vidimo dalje.
Navihanec
Je s svojim vozilom, tako da me samo pobere in se odpeljeva ven iz mesta, na podobno lokacijo kot smo bili v nedeljo. Pogovor teče o splošnih stvareh. Zvem, da živi v Nemčiji, da ima je ločena in ima otroka, njena mama pa ima podjetje v katerem dela tudi ona … Zanima jo tudi moje življenje. Namestiva se v eni izmed hišic ob jezeru, naročiva nekaj malega za jest in pijačo. Moram reči, da uživam v njeni družbi. Dogovoriva se, da se ponovno vidiva čez dva dni.
Čez nekaj ur se vrneva, odloži me na mestu zbora. Predvidevam, da so ostali že odšli nazaj v hostel zato odidem proti taksijem, ko me pokliče Troy. Oni so še vedno v mestu in ravno na odhodu proti hostlu. Pridružim se jim, da bo transport cenejši. Sledi tuš in posedanje ter pisanje. Zmenimo se za skupen odhod na neke vrste parado lampijončkov. Med čakanjem prične deževati, zato upam, da nam bo uspelo. Današnji večer ne sme biti predolg, saj grem jutri jaz na celodnevni tečaj tajskega kuhanja. Sedaj pa moram iti …
 
Več o tem večeru, slike preteklih dni in kuharskem tečaju sledi jutri.
Pa lahko noč!

Ni komentarjev:

Objavite komentar