Umirjen dan ob jezeru Huay Tung Tao
Nedelja, 25.11.2012. Vsi smo spali
zeeelo dolgo. Nobenega stresa, vsi so umirjeni. Enkrat okrog 11-tih nas je
lastnik hostla odpeljal s taksijem iz mesta proti jezeru Huay Tung Tao, ki je
priljubljena lokacija za domačine.
Leži v neke vrste parku, kjer je potrebno
plačati vstopnino, na eni strani je obdano z visokimi hribi – prvič vidim hribe
tukaj. Okrog jezera so nameščene majhne hišice (v bistvu samo koče brez sten),
ki so na vodi. Seveda so namenjene počitku ali prehranjevanju. Pridružila
se nam je tudi Veejeva (lastnik hostla) prijateljica (ne punca, ker je gej). Mi smo si
privoščili obilno kosilo, nato pa še peš sprehod okrog jezera. Zanimivost, ki
sem jo tukaj poskusil je zeleni tajski čaj z mlekom in ledom. Osvežilna pijača.
Pogled na jezero |
Kosilo ob jezeru |
Po vrnitvi smo
se stuširali in malo meditirali v hostlu, preden smo se odpravili v staro
mesto. Tukaj se je začel festival Loi Kathong – festival luči, ki prav tako
poteka v nekaterih ostalih mestih.
Lastnik hostla Vee |
Gneča na ulicah |
Danes, v nedeljo, so glavno ulico in nekaj
stranskih ulic starega mesta spremenili v ogromno sprehajališče in tržnico. Skoraj
ne morem verjeti koliko ljudi je tukaj. Da smo prišli iz enega konca mesta do
drugega smo porabili skoraj dve in pol uri. V normalnih razmerah traja vse
skupaj slabe pol ure. Ampak je bilo zanimivo. Po vrnitvi na izhodiščno točko
smo šli še v Roof Top Bar – najbolj čili lokacijo v mestu.
Prešerna družba na Roof Top Baru |
Nahaja se na vrhu
ene hiše in nudi lep razgled na vrata Tha Pae, kjer je vhod v staro mesto. Pogovor,
pijača in odlična glasba. In naenkrat je bila ura ena po polnoči, ko se lokal
zapre. Pa smo morali domov.
Lokalno dekle na skuterju |
Pa lahko noč!
Mesto templjev
Ponedeljek, 26.11.2012. Po dokaj
naporni noči se je danes prilegel dolg spanec. Nekateri so-stanovalci so danes
zjutraj odšli: Američan, Kanadčan, par iz Anglije, ena amerikanka pa na
dvodnevni treking. Nikogar izmed njih nisem slišal odhajati. Močan in zdrav
spanec. Počasno prebujanje, urejanje in nato na pozen zajtrk ali hitro kosilo –
kakor gledaš.
Značilen vhod v tempelj |
Po kosilu smo
se nekateri odpravili na umirjen ogled mesta, po tako imenovani »poti templjev«.
Po mestu se sprehajaš od templja do templja, vse bi naj trajalo nekje dve in
pol do tri ure. Slišalo se je dokaj zabavno, pa še vreme je lepo in ni prevroče.
Po nekaj templjih sem imel osebno dovolj njihovih ogledov, saj so si načeloma
vsi zelo podobni. Po treh urah smo bili komaj na polovici poti, pa že vsi
popolnoma utrujeni. Odločili smo se, da si pustimo preostanek templjev za
kakšen kasnejši dan in se vrnili v hostel. Prilegel se je hladen tuš in malo
meditiranja pod ventilatorji.
Menih med razlago |
Obisk templja |
Zvečer sva z Avstralcem Troyem kupila en majhen
in en velik lampijon, z namenom, da ga kasneje spustimo v zrak. Ko smo prišli v
center, kjer smo želeli spustiti lampijon, so nas vljudno napotili do skoraj
kilometer oddaljene reke. Dekleta so se odločila za manikiro, pedikuro in masažo
nog, ostali pa smo odšli do reke. Prvo smo spustili majhen lampijon, kot
testni. Na spodnjo stran namestiš gorilno snov, jo prižgeš in počakaš, da se
lampijon napolni z vročim zrakom, ki ga potem dvigne v zrak. Nekako nam je
uspelo, vendar ga je sunek vetra nad reko preobrnil in je padel v vodo. Pri večjem
smo prosili za pomoč domačine, ki imajo izkušnje s tem. Ta je odletel visoko
nad mesto in še nekaj časa po spustu smo ga lahko videli v zraku.
Polnjenje lampijona |
Med lampijončki ... |
Po tem
napornem opravilu smo se namestili v River Side baru / restavraciji, da
počakamo na dekleta. Lokal je popolnoma poln, zato se usedemo k točilnemu
pultu. Gostje so mešani: polovica turistov, polovica domačinov. Pijača in kramljanje
ob živi glasbi. Zelo sproščujoče. Pristopijo tri dekleta iz Poljske. Pogovor hitro
steče, prav tako nekaj piva. Skupine se menjujejo in igrajo zelo različno
glasbo: od roka, metala pa vse do modernega in tukaj zelo priljubljenega
Gangnam Styla. Tudi naša dekleta so počasi prišla. Sproščeno vzdušje, dobra
glasba, ples in prijetna družba.
Ena simpatična Tajka se mi ves večer nasmiha.
Je tukaj z večjo družbo in deluje sramežljivo. Čez nekaj časa pristop, se predstavi
in me prosi za telefonsko. Izmenjava jih in mi obljubi, da me jutri pokliče. Bomo
videli. Okrog pol tretje zjutraj se počasi odpravimo nazaj proti hostlu, saj
nekateri odhajajo jutri na celodnevni tečaj kuhanja. In to zelo zgodaj za naše
razmere – ob pol devetih.
Poljakinje: Anna, Aga in Anna |
Pevka v Riverside Baru |
Pa lahko noč!
Nova poznanstva
Torek, 27.11.2012. Zbudim se komaj
okrog enajste ure. Tako kot vsi ostali. Torej smo potrebovali spanec. Počasi se
odpravimo na pozen zajtrka ali hitro kosilo v bližini hostla. Vse poteka
umirjeno. Med prehranjevanjem mi zazvoni telefon. Presenečenje: simpatična
Tajka od včeraj me kliče. Nisem verjel, da me resnično bo. Dogovoriva se čez
eno uro v centru, pred McDonaldsom – najlaže najti. Z nekaterimi iz hostla se
skupaj odpravimo v mesto. Oni gredo kupiti nekaj petard in raket ter na
sprehod. Dogovorimo se, da jim javim, ko se vrnem pa da vidimo dalje.
Navihanec |
Je s svojim
vozilom, tako da me samo pobere in se odpeljeva ven iz mesta, na podobno
lokacijo kot smo bili v nedeljo. Pogovor teče o splošnih stvareh. Zvem, da živi
v Nemčiji, da ima je ločena in ima otroka, njena mama pa ima podjetje v katerem
dela tudi ona … Zanima jo tudi moje življenje. Namestiva se v eni izmed hišic
ob jezeru, naročiva nekaj malega za jest in pijačo. Moram reči, da uživam v
njeni družbi. Dogovoriva se, da se ponovno vidiva čez dva dni.
Čez nekaj ur
se vrneva, odloži me na mestu zbora. Predvidevam, da so ostali že odšli nazaj v
hostel zato odidem proti taksijem, ko me pokliče Troy. Oni so še vedno v mestu
in ravno na odhodu proti hostlu. Pridružim se jim, da bo transport cenejši. Sledi
tuš in posedanje ter pisanje. Zmenimo se za skupen odhod na neke vrste parado
lampijončkov. Med čakanjem prične deževati, zato upam, da nam bo uspelo. Današnji
večer ne sme biti predolg, saj grem jutri jaz na celodnevni tečaj tajskega
kuhanja. Sedaj pa moram iti …
Več o tem večeru, slike preteklih dni in kuharskem tečaju sledi jutri.
Pa lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar