Nedelja, 18.3.2012. Danes je naše zadnje jutro v Patagoniji. Odhajamo namreč nazaj v Buenos Aires. Smrk, smrk … Z vremenom smo imeli srečo; tako v Torres del Paine kot tudi v El Chaltenu. Bilo je lepo. Ne, bilo je čudovito!
Transport do Buenos Airesa poteka brez večjih zapletov. Na poti z letaliča se peljemo mimo slamov - revnega predela mesta. Neverjetno kje ljudje živijo.
 |
| Revni del |
Namestimo se v enakem hostlu kot ob prihodu. Danes je nedelja, zato je dosti trgovin zaprtih. Odpravim se proti četrti San Telmo natančneje na trg Plaza Dorrego. Tukaj imajo po navadi kakšen bolšji sejem in uprizarjajo plese tanga. Bom videl.
 |
Taksi me dostavi ulico vstran. Potrebno bo malo pešačit, saj je na ulicah popolna gužva. Očitno se nekaj dogaja. Na trgu je ogromno stojnic, kjer ulični prodajalci ponujajo različne proizvode; od oblek, starin, bižuterije do prehrane … Vmes se pa sprehaja še več ljudi. Turisti in domačini. Na nekaj mestih plešejo tango: čutno, senzualno … starejši par ob spremljavi kitar, na drugi strani mlajši par ob spremljavi glasbe s CD-ja. Na obeh prizoriščih ogromno gledalcev.
 |
| Tango |
 |
| Kitarist |
Pijača v enem kafiču, da se občuti ritem življenja. Vse poteka umirjeno: turisti se sprehajajo med stojnicami in kupujejo različne izdelke ali pa si jih samo ogledujejo, domačini – povečini starejši – posedajo po kafičih ali ob stojnicah in energično klepetajo, nekateri mlajši pa se sprehajajo med turisti. Kakšen način življenja!
 |
| Počitek |
 |
| Uživanje življenja |
 |
| Rdeča vrtnica |
Odpravim se po eni ulic, kjer se gnete ljudi. Sprehajalci, prodajalci, ulični umetniki … vse zbrano tukaj. Od nekje nižje s te ulice prihaja zvok bobnov. Odpravim se v tej smeri. Skupina mladih z bobni in nekaterimi drugimi instrumenti, uprizarja neke vrste koncert sambe. Vsi plešejo, tudi nekateri gledalci. Noro!
 |
| Igralci sambe |
 |
| Plesalka |
Zvečer še skupna večerja v »vse kar lahko poješ« restavraciji »Siga de Vaca« (sledi kravi). Plačaš 120 pesov, dobiš liter vina in kolikor hočeš hrane! Samo sladica je ena. Požrtija. Eden naših udeležencev (naj ostane anonimen) poje neverjetno količino mesa in popije kar nekaj vina. Lahko bi mu postavili spomenik ali vsaj zidno plaketo. Okrog polnoči pa spat.
Lahko noč!
Ponedeljek, 19.3.012. Zaenkrat zadnje popoldne v Argentini. Dolgo spimo. Lahko si malo privoščimo, saj je odhod komaj ob 11.00. S kombiji se odpravimo proti letališču, ko eden od udeležencev ugotovi, da je pozabil denarnico v hostlu. Obrnemo in nazaj. Denarnica je na stopnišču – še dobro, da je ni kdo pobral. Prispemo, sčekiramo in čakamo na odhod. Polet bo trajal nekaj manj kot 13-ur.
Se beremo. Lep dan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar