“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

petek, 16. marec 2012

Fitz Roy

Ponovno se hitro zbudimo saj nekoliko po osmi uri že odrinemo. Danes si zajtrk pripravljam sam – kar sem pač kupil včeraj. Za spremembo bodo kosmiči s čokoladnim mlekom in bananami. Hmmm, dolgo nisem tega jedel.
Naš današnji vodič je točen. Najprej obrazloži kam gremo in pravila igre v parku. Odrinemo proti najvišjemu vrhu: Fitz Roy. V originalnem jeziku Aonikenk pa se imenuje »El Chalten« kar pomeni nekaj podobnega kot »kadeča se gora« - zaradi oblakov, ki se po navadi zadržujejo okrog njegovega vrha. Drugo, modernejše ime, je po kapitanu ladje »Beagle« s katero je Darwin obplul svet in ki je prvi našel prehod med Atlantikom in Tihim oceanom. Toliko o zgodovini…. Je pa eden najzahtevnejših vrhov za plezalce na svetu. Ena izmed poti na njega je tudi slovenska.
Dolga pot
Prehodimo celo vas in se takoj povzpnemo na prvi hrib. Kasneje poteka pot dokaj enakomerno in z mini-minimalnim vzponom. Hodimo skozi gozd, ob potoku in prečkamo dokaj močvirnato planoto. Vmes se večkrat ustavimo, da ujamemo lepote narave v objektiv ali pa samo uživamo v njih. Sonce se počasi vzpenja po nebu, pojavi pa se stari znanec, ki nas je zadnje dni pustil brez svoje družbe: patagonski veter. Konstantno piha s severa, z ledenikov in s seboj prinaša hladen zrak. Po treh urah hoje smo na vznožju melišča za katerim se skriva Fitz Roy. Počasi se vzpenjamo, saj je teren dokaj  strm. Porabimo še eno uro za cca 400 višinskih metrov. Vendar ko prispemo na vrh tega melišča se nam odpre čudovit razgled na velikana Fitz Roya, ki ima ob svojem vznožju še ledeniško jezero. Prejšnji dan smo ga videli z južne strani, danes še s severne. Od tukaj je še bolj impozanten. Privoščimo si malico oz. kosilo – kaj pač imaš zraven – in v zavetju skal uživamo v razgledu. Bilo bi lahko še bolje, če ne bi bilo toliko ljudi tukaj okrog. Prava gužva.

Pogled nazaj

Po kosilu se najprej spustimo do jezera, nato pa dvignemo na vrh sosednjega melišča. Prikaže se nam še eno jezero, ki je skrito za tem meliščem. Fitz Roy obdan ledenikom, ki se ob vznožju »pretopi« v dve jezeri, sonce in malo patagonskega vetra. Kaj še želiš več!
Fitz Roy in obe ledeniški jezeri

Nasproti nam pride 14 Izraelskih deklet, ki potuje po tem ko so odslužile vojaški rok – ob takšnem pogledu si marsikdo zaželi, da bi delal v izraelski vojski :-) Vračamo se po enaki poti, le pred koncem zavijemo do jezera Capri. Malo naprej je kamp, kjer sta parkirani dve lami! Uporabljajo ju za transportiranje prtljage, ker manj »uničujejo« podlago kot konji.
Čakajoči na transport

Vrnitev v hostel po 9 in pol urah hoje in prehojenih skoraj 25km je več kot dobrodošla. Vsi komaj čakamo na tuš in da damo kaj v želodček. Odpravimo se na skupno večerjo v restavracijo El Muro. Ker je le-ta na drugi strani mesta, nas čaka »naporna« pot, ker imamo vsi težke noge in še veter neusmiljeno piha proti nam. Bomo vsaj nazaj šli hitreje J Hmmmm, prija danes topla hrana. Vsi smo utrujeni in prav pasala bi kakšna masaža … noge še posebej. Zadovoljit se bomo morali samo s spanjem L
Osamelec


Lahko noč!


Ni komentarjev:

Objavite komentar