Sobota, 17.3.2012. Danes je naš zadnji dan tukaj, zato smo lahko dolgo spali. Vreme se je ponovno spremenilo – danes je prevladalo sonce. Je pa temperatura padla, zato je dokaj sveže. Vrhovi hribov pa so dobili malo svežega snega. Planota, kjer smo včeraj zmrzovali v dežju, je danes rahlo pobeljena.
 |
| Jutranja pokrajina |
 |
| Slap Salto |
Po zajtrku se odpravimo proti slapu Chorrillo del Salto. Pot je nezahtevna in poteka skoraj po ravnem. Preskakujemo kakšen potoček in večje mlake, ki so ostale od včerajšnjega dežja, večji del pa se sprehajamo po travniku. S severozahoda nas spremljajo s soncem obsijani in sveže pobeljeni tukajšnji velikani, ki smo jih obiskali zadnje dni: Cerro Solo, Torre, Fitz in ostali. Po dobri uri prispemo do današnjega pohodniškega cilja. 30 m nad nami se vodne gmote, ki so se do sedaj vile med skalami in si utirale pot po rahlo padajočem pobočju, nenadoma preusmerijo navpično navzdol in tako tvorijo dokaj impresiven slap Chorrillo del Salto. V zavetrju dveh vertikalnih sten neusmiljeno bučijo navzdol in povzročajo rahlo pršenje, ki ga lahko občutiš, ko stojiš pod njim. Posedemo na in med s soncem obsijane skale ter si privoščimo lahko kosilo: sir, olive, krekerji in vino. V ozadju pa se sliši bučanje slapu. Kakšen užitek.
 |
| V zavetrju |
 |
| Samotno drevo |
Počasi se vrnemo ter si še enkrat privoščim čokolado z viskijem. Danes lahko, ker ne vozim J Po vrnitvi v hostl posedamo in čakamo na odhod z busom – redna linija nas odpelje v El Calafate. Namestimo se v enakem hostlu kot že pred dnevi. Zvečer se srečamo še z drugo slovensko skupino, ki potuje nekako po naših sledovih. Zanimive prigode te skupine …
 |
| Zaspanec |
Sedaj pa spat. Lahko noč!
Ni komentarjev:
Objavite komentar