“People say they travel to learn.
Most of them should learn to travel before they leave home.”

- George Bernard Shaw

sobota, 3. marec 2012

Argentina

Četrtek, 1.3.2012. Pomlad je pred vrati! Vsaj kar zadeva vremena zadnje dni. Čudovito sončno jutro se prevesi v še lepši in toplejši dan. Skoraj tako kot na NZ. Dejansko sem »preskočil« en letni čas. Ufff, teden dni bivanja doma je za menoj – ravno sem se navadil na evropski čas, ko se ponovno odpravljam na pot. Spet poletju naproti, vendar tokrat na drug kontinent – Južna Amerika, točneje Argentina. Dobra novica je, da je minimalna časovna razlika – so samo 4 ure za nami v Buenos Airesu in uro več južneje na meji s Čilem. Kar pomeni, da ne bo večjih težav pri aklimatizaciji.

Tokrat za spremembo potujem z agencijo. Skupina je dokaj velika: 17 oseb + vodič. Pet parov in sedem singlov, od tega dva fanta vključno z menoj! Pot se je tokrat začela ob 14-tih v Ljubljani od koder potem z avtobusom proti Benetkam. Letimo z Iberio – Španskim ponosom. Jaz prvič z njimi. Let do Madrida traja nekaj več kot uro in prispemo v zgodnjih nočnih urah. Do hotela je ena postaja z metrojem, tik zraven pa je tapas bar. Odlično za prazen želodec!


Petek, 2.3.2012. Prebudimo se v dokaj hladno špansko jutro. Samo 120C in nekoliko oblačno. Španci v zimskih jaknah, s kapami in šali. Zanimivo. Pri nas bi hodili že s kratkimi rokavi okrog. Danes ima rojstni dan tudi zelo dobra prijateljica Linda iz Nemčije, ki sem jo spoznal v Novi Zelandiji. Zelo se razveseli klica. Kar nekaj časa čebljava po telefonu. Upam, da ne bo previsok račun za telefon. Spet.

Na letališču smo dve uri pred poletom. Ustaljena procedura: kontrole in čakanje. Med pogovorom nekdo omeni, da sta Iberia in Madridsko letališče med top 4 kar zadeva izgubljene prtljage. Malo nas zaskrbi, saj naša prtljaga »čaka« že od včeraj nekje v skladišču. No, pustimo se presenetiti. So pa točni pri poletu.

Polet traja nekaj več kot 12 ur – mačji kašelj zame – in naredimo malo več kot 10.000km. Za razliko od Emiratsov, na tem letalu ni bilo individualnih zaslonov in filmov, premalo prostora za noge in tudi hrana je slabša. Dobra novica je, da je vsa prtljaga prišla. Kakšno olajšanje. Še zadnje kontrole in neke vrste »viza«, potem pa na avtobus in do hostla. Le-ta se nahaja v samem centru mesta Buenos Aires. To je dobro izhodišče za ogled mesta. Hostl v bistvu ni klasičen hostl – nameščeni smo v privat stanovanju, ki je razdeljeno na posamezne sobe. Zanimivo.
Dan je bil dolg tudi zaradi časovnega zamika, slik še ni, zato grem sedaj spat.

Lahko noč!

1 komentar: