Od Ljubljane do Dohe na poti v Bangkok

Vsak začet je lahek …teoretično. Moj dan se je začel zanimivo. Kljub temu,da se navadno pravočasno zbudim tudi brez budilke, sem nekako »zaupal« napravi in se brez težav potopil nazaj v spanec (pravičnega). Vsaj dokler ni zazvonil telefon in je voznik taksija sporočil, da čaka pred hišo. Komaj takrat sem se zavedel, da normalna jutranja procedura odpade … in da se moram v manj kot desetih minutah pripraviti za odhod. Kasneje sem ugotovil, da sem sam naredil napako, ko sem napačno nastavi budilko – eno uro prepozno (!). Dobra stran vsega je bila, da zaradi tega nisem bil preveč živčen ter da sem vse že imel spakirano od prejšnjega večera in se nisem rabil ukvarjat še s tem. Zajtrk je potekal delno v taksiju in delno na avtobusni postaji. Odhod in sama vožnja do Benetk so minili brez zapletov. Vsaj nekaj!

Sledil je 4156 km dolg let do Dohe s Qatar airlines. Kolikor nekateri to družbo kujejo v nebesa in jo postavljajo nad Emirates moram reči, da so se na tem poletu do Dohe slabo odrezali. Vsaj kar se primerjave z Emirates tiče: na letalu je bilo prevroče, okusna vendar povprečna hrana in bora izbira multimedijskih aktivnosti. Za povrh vsega pa je za menoj sedela gospa z majhnim otrokom, ki se je skoraj ves čas jokal in še sedeža nisem mogel nagniti nazaj (nima sicer nobene zveze s kvaliteto letalske družbe :-) ). Da o kakšnem daljšem spancu ne govorimo. Pozitivno ob prihodu v Doho: zunanja temperatura je 25°C ob 21-tih po slovenskem času oz. 23-tih po lokalnem času (dve uri so pred nami). Sledilo je 8 (osem) ur čakanja na letališču. Upal sem na kakšen miren kotiček, kjer bi lahko v miru malo zadremal … pa je bila ves čas neznanska gneča in skoraj nikjer prostora za sedet. Pa tudi zunaj na letališki stezi je bil bolj gost promet kot v Mariboru, ko se v današnjih dneh pelješ mimo radarjev.

Že se je dozdevalo, kot da bom ostal brez spanca, ko sem našel poseben prostor, namenjen prav spanju: nekoliko odmaknjen od gneče, udobnejši in večji stoli ter pokrivala. Spanec sicer ni bil globok in sproščujoč,se je pa vseeno prilegel. Sonce je vzšlo in počasi je dogodivščina nočnega bivanja na letališču minila. Pot proti Bangkoku (BKK) se nadaljuje.

Pa lep dan!

Vrnitev nazaj

Torek, 20.3.2012. Še vedno smo na poti … Zjutraj po lokalnem času pristanemo v Madridu. Malo sem spal na letalu, ne preveč. Hrana na Iberijinih letalih je zelo slaba, kot tudi postrežba. Mogoče bo British Airways z njihovim nakupom poskrbel za izboljšanje ponudbe … Bomo videli.

V Madridu čakamo nekaj ur pred nadaljevanjem potovanja proti Benetkam. Čas dokaj hitro mine. Na nadaljevalnem poletu imam »srečo« da se znajdem med gručo španskih osnovnošolcev na izletu v Benetke. Nekateri so prvič na letalu, vsi skupaj pa so zelo glasni … in to celo pot. Kljub temu mi uspe malo zadremati, tako da preskočim hrano. Mislim, da nisem nič zamudil.

Po pristanku v Benetkah nas čaka minibus za transport proti Ljubljani. Vsi smo vidno utrujeni ampak se veselimo vrnitve domov. Še slovo, sicer kratko, ker se bomo ponovno dobili, da izmenjamo slike. Pa vseeno … Ekipa je bila zelo homogena in večina dokaj dobro fizično pripravljena. Vodenje je bilo odlično.

Za konec: Argentina je vsekakor destinacija vredna obiska. Ogromne razsežnosti dajo hitro vedeti, da si moraš vzeti dosti časa, če želiš doživeti celo deželo. Večina prebivalstva živi v glavnem mestu in sicer 15 milijonov – kar predstavlja nekaj več kot tretjino. Ostali živijo predvsem na severu države. Gostota prebivalstva je 15 na km², kar je zelo malo (SLO ima 100 ljudi na km²).

Patagonija povezuje Argentino in Čile in je ena najlepših pokrajin. Raznolikost flore je osupljiva in jo lahko primerjam skoraj s tisto v Novi Zelandiji. Njeni ledeniki in začetek Andov so vsekakor vredni ogleda. Kakšna je pampa in način življenja tam ne morem reči, ker tega nisem imel možnosti pravilno doživeti.

Življenje v glavnem mestu namiguje na južnoameriško ležernost in počasnost oz. bolje rečeno na »znati uživati življenje«. Ta občutek se na »deželi« še stopnjuje. Čudovita arhitektura in raznolikost ponudbe ter plesna zgodovina še dodatno vabijo k obisku. Pa hrana in vino! Vse je zmagovalna kombinacija za uživanje in obisk te dežele. Izkoristite priložnost. Jaz sem jo.

Pa lahko noč!