El Calafate

PS k včerajšnji objavi: tukaj v Argentini so zelo simpatična dekleta.

Rana ura zlata ura – kdor si je izmislil ta izrek, se je vstajal po sedmi uri. Bujenje je bilo danes ob štirih zjutraj! Po slabih štirih urah spanja smo bili vsi »polni« energije. Predvsem spalne. Soparna noč je postregla s soparnim jutrom, ko smo se peljali proti letališču. Čakanje na letalo smo preživeli z zaspanim posedanjem v kafiču na terasi letališča in srkanjem kave (čaja). Polet je trajal nekaj manj kot tri ure. Pogled iz zraka razkriva neizmerna prostranstva te države: nižina kamor oko seže, pampa. Raj za gojenje goveda.

In končno smo po treh urah in pol leta prispeli v južno Patagonijo. V majhen kraj El Calafate z nekaj več kot 6.000 rezidenti. Leži ob jezeru Argentino in je izhodišče za izlete v nacionalni park Los Glaciares. Zaspano mesto ne morem reči, ker je polno turistov – pohodnikov in alpinistov. Urejene trgovine, restavracije in gostilne v ličnih lesenih zgradbah prevladujejo v centru mesta. Hiše izven centra pa so nekoliko »raztresene« po okolici.

Jezero Argentino

Lakota

Po namestitvi v hostlu se odpravimo v center mesta na majhen prigrizek, saj bo pozno kosilo oz. zgodnja večerja šele okrog sedme ure zvečer. Prijetna majhna restavracija z majhnim, s soncem obsijanim vrtom kar kliče po naši družbi. Vse tukaj se odvija zeeelo počasi; jedilnike dobimo sicer takoj, vendar naročilo naše mize poberejo šele, ko nekateri od naših pri drugih mizah že pojejo L Pridružita se nam še dva kužka: eden zelo živahen, drugi pa prav ležeren – kot ljudje tukaj. Takoj se namesti pod našo mizo in zaspi. S Sanjo naročiva en sendvič – ker je tako ogromen, da sta dve osebi siti. Ko se ojačamo, nadaljujemo ogled v smeri jezera. Ogromnega jezera ledeniškega izvora. Turkizno modre barve. Nekoliko me spominja na jezero Pukaki na Novi Zelandiji – le da tukaj barva ni tako izrazita. Sprehod okrog majhne lagune daje vpogled v tukajšnjo favno – različne vrste rac in ptic ter … flamenki. Vsaj nekaj njih. Na drugi strani prostranega jezera so vidni oddaljen hribi na Čilenski strani. Tja gremo jutri. Belo na njihovih kapah je ledenik Perito Moreno. Eden največjih in najbolj obiskanih tukaj. 

Majhna hiša

Argentinska Mojca in Kekec

Končno je prišel čas za večerjo. Uganete kaj jemo? Vsaj večina med nami… Ja točno, govedino. Pljučno. Medium pečeno. Mmmmm, kako dobro. Zraven pa kozarec rdečega vina Malbec. Idealna kombinacija!

Lepotec pod tušem

Ob desetih smo že vsi utrujeni, saj je bil izredno dolg dan. Pa gremo spat.

Lahko noč!

Buenos Aires

Evita Peron

Kolikor je bil včerajšnji dan dolg,toliko je bila tudi noč daljša – zahvaljujoč časovnemu zamiku. Bujenje »komaj« okrog 8.00, počasen zajtrk, nato pa odkrivat mesto. Buenos Aires ali »dober veter« kot bi prevedli ime, leži ob ustju reke Rio de la Plata in ima okrog 13 mio prebivalcev – po neuradnih podatkih še kakšen milijon več. Med drugim ima tudi 24 (štiriindvajset) profesionalnih nogometnih klubov! Najbolj znana sta vsekakor Boca Juniors – delavski klub in River Plate – klub premožnih.

Pa po vrsti. Jutranji sprehod po »Aveniji de Mayo« od Kongresne palače proti najbolj široki cesti na svetu, »Aveniji 9 de Julio«, je razkril mešanico stare kolonialne arhitekture in modernih zgradb. Samo mesto je bilo ustanovljeno v začetku 16. stoletja, ko so prvi španski kolonialisti pristali na obalah reke Rio de la Plata.

Promet

Spomin na Evito

Na aveniji 9 de Julio prevladuje obelisk ter na dveh pročeljih podobe Evite Peron. Pot nas vodi do najbolj obiskane točke mesta: pokopališča Recoleta. Tukaj so pokopani vsi pomembni in bogati ljudje iz Argentinske zgodovine. Najbolj obiskana je vsekakor grobnica že omenjene »večne« prve dame – Evite Peron. Tukaj je res več ljudi kot v kakšnem slovenskem nakupovalnem centru.

Z avtobusom se odpeljemo v staro mestno četrt La Boca, ki slovi kot najbolj revni del mesta. Sam center te četrti, okrog ulice Caminito, je umetniško obarvan: restavracije, trgovinice z umetninami različnih zvrsti, živo barvne zgradbe in plesalci tanga. Tango izvira ravno od tukaj: namreč včasih so mornarji, ki so čakali na prodajalke ljubezni, plesali ob glasbi in je zmes Italijanske, Španske in Francoske glasbe. Tukaj sploh ni bil popularen ali priljubljen. Svoj razcvet je doživel šele v Parizu in se v začetku 20. Stoletja zmagoslavno vrnil v Argentino ter postal simbol te države. Danes obstaja kar nekaj stilov tega plesa. Vendar kakor hitro se oddaljiš od glavne ulice tukaj, postane ta četrt dokaj nevarna. A je tu še ena zgradba, ki je kultna in sicer »La Bonbonera« - stadion tukajšnjega najbolj znanega nogometnega kluba Boca Juniors. Eden najbolj znanih igralcev je Maradona. Vsekakor kultno!



Samostojan republika



Ozka ulica

Dobra smer

Transport

Počitek

Pripadnost

Strumni korak

Le kaj delajo?

Obelisk

Sonce neusmiljeno pripeka, asfalt je segret, temperatura pa je presegla 30⁰C in dosti vlage je v zraku. Pravo poletje. Sledi sprehod skozi San Telmo – najbolj staro in ohranjeno mestno četrt znano po plesalcih tanga. Dogaja se predvsem zvečer.

Strastno

Zato najprej v hostl, potem pa na večerjo – za tukajšnje razmere dokaz zgodnjo, saj domačini pridejo ven komaj po deveti uri in večerjajo okrog desetih, nato pa se sprehodijo še po različnih lokalih, kjer se družijo do poznih nočnih ur. Dan se jim začne šele med deveto in deseto zjutraj. Nam pa ob štirih, zato dokaj »hitro« v posteljo. Jutri potujemo že zelo zgodaj na jug države.

Pa lahko noč!