Novi razgledi

Četrtek, 29.11.2012. Včeraj je v Chiang Mai prispela tudi Nam – se spomnite iz Bangkoka, s prijateljico iz Hong Konga. Dogovorila sva se, da današnji dan preživimo skupaj. Nekaj po deseti uri zjutraj me poberejo pred hostlom: privaten taksi z dvema dekletoma in voznikom. Luksuz! Načrt je preprost: ven iz mesta. Prva postaja je slonji kamp v bližnjih hribih. Polurna vožnja v hribe v bližini mesta poteka v sproščenem pogovoru. Pokrajina se nekoliko spremeni: vegetacija je dosti bolj bujna, megla in nizka oblačnost zastira pogled proti vrhovom. Vsake toliko se dežne kapljice poigrajo z brisalci avtomobila.

Ob prihodu kupimo poldnevne karte, ki vključujejo: ogled predstave s sloni, jahanje slonov, vožnja s kravjo vprego, kosilo in spust z bambusovimi splavi po reki. Sicer zanimiv program vendar zelo turistično usmerjen. Pa še veliko avtobusov je tukaj.

Velik umetnik

Dekleti pod klobukom

V predstavi sloni prikažejo nekatere veščine, ki so jim jih privzgojili, kot je igranje nogometa, risanje, različni cirkuški prikazi in prikaz nekoč vsakdanjih opravil. Zanimivo. Po predstavi se podamo na vožnjo z bambusovimi splavi po reki navzdol. Vmes prične konkretno deževati, zato nam splavarja podata slamnate klobuke, da se vsaj malo zavarujemo pred dežjem. Po vrnitvi v kamp sledi kosilo, saj je ura že krepko čez drugo. Tako ojačeni se podamo na jahanje slonov po okolici kampa. Neugoden občutek, ko si tako nameščen na slonu, ki se spušča po relativno strmi klančini proti reki. Ampak uživamo. Vmes nas še malo poškropi z vodo … pa saj smo tako ali tako že mokri od dežja. Vrnitev v kamp doživim v vozu s kravjo vprego. Se vidi, da smo vsi navajeni na vozila z dobrim vzmetenjem, ki ga pa voz nima. In še kolesa so lesena. Popolnoma pretreseni sestopimo.

Slonja druščina

Udobna limuzina

Zmajeve stopnice

Sledi vožnja do templja Wat Phrathap na gori Doi Suthep, ki je verjetno najbolj naporen tempelj v katerih sem bil. Nameščen je na velikem hribu – resnično, saj taksi potrebuje skoraj uro, da pride navzgor, naš je bil nekoliko hitrejši - in ko si enkrat tam, te čaka še 309 stopnic, da prideš do njega. Ali pa vzpenjača. Pred stopnica sem pogledal navzgor in videl nekaj zgradb. Mačji kašelj … a bilo je malo bolj naporno kot pričakovano. Predvsem za dekleti. Zgoraj je potrebno plačati nekaj malega za vstop. Okrog centralne zlate stupe je nameščenih kar nekaj majhnih zvoncev s sporočili. Za srečo, pravijo budisti. Sam tempelj je zgrajen na mestu, kjer je po legendi umrl beli slon. Preden je umrl, bi naj naredil tri kroge. Zato dane budisti trikrat obhodijo stupo. Na zadnji strani je razgledna ploščad od koder se mi ponudi čudovit razgled na mesto Chiang Mai. Le rahla oblačnost in vlaga v zraku sta onemogočila popoln pogled. Ponovno prične deževati, zato se pri vrnitvi odločimo za vzpenjačo. Med vračanjem se dogovorimo za jutrišnji izlet. Ponovno skupaj.

Veličastna zlata stupa templja Wat Phrathap

Zvonci sreče

V hostel se vrnem okrog pol sedme ure. Vsi so že pripravljeni za odhod v mesto, zato hiter tuš in naprej. Tudi danes je parada, sicer manjša kot včeraj. Ljudje še vedno spuščajo lampijone in rakete. Tudi gneča je še vedno velika.

Danes hitro spat, saj jutri odhajamo še višje v hribe.

 

Pa lahko noč!

Kuharski tečaj in noč luči

Sreda, 28.11.2012. Kot sem že omenil, poteka v mestu festival Loi Krathong – festival luči, ki doseže svoj vrhunec 28.11.2012 zvečer. Vsak večer bo v mestu parada s predstavitvijo različnih vasi v svojih narodnih nošah, spuščali bodo lampijone v zrak in majhne splave s svečami po reki.

Torej včeraj zvečer smo odšli na parado, kjer se predstavljajo različne vasi v svojih nošah. Glavno ulico od starega mesta proti mostu zaprejo, da se lahko parada nemoteno vrši. Ogromno število ljudi, predvsem turistov. Ostanemo le kratek čas, saj tista prava parada sledi v sredo zvečer. Lastnik hostla nas odpelje še na pijačo v reggae klub, kjer pa ni bilo pretiranega dogajanja, zato smo dokaj hitro odšli nazaj v hostel. Toliko o včerajšnjem večeru.

Sammy kaže različne
velikosti čilijev

Sedaj pa k današnjemu dnevu. Z Američanko Brittany naju izpred hostla ob 9-tih pobere lastnik farme Sammy's Organic farm. V avtomobilu je še pet udeležencev tečaja iz drugih hostlov – tri Američanke, ena Škotinja in en Avstralec. Medtem, ko se peljemo proti tržnici, da nakupimo riž in sveže kokosovo mleko, se med seboj spoznamo in izmenjujemo informacije. Na tržnici nam Sammy predstavi različne vrste riža – značilnosti, barvo in cene, ter kako pripravijo sveže kokosovo mleko – od lupljenja kokosa, odpiranja, pa vse do drobljenja (podobno kot kokosova moka, le da še vsebuje tekočino, v tem primeru mleko) in stiskanja. Končen produkt: kokosovo mleko in suhe drobtine, ki jih uporabljajo za krmo kokoši. Sammy nakupi vse potrebno, mi pa se še sprehodimo po tržnici.

Kuharska skupina 28.11.2012

Sammy z ženo



Domače banae

Sledi vožnja izven mesta na deželo, na farmo, kjer živi z družino, kjer prireja tečaje in goji vse potrebno za kuhanje. Na vrtu najdeš od arašidov (rastline z gomolji v zemlji), preko čilijev do banan. Vsak od nas si izbere kaj bo kuhal. Na voljo so tri juhe, glavne jedi, curry paste, prigrizki in sladice. Jedi si razdelimo tako, da vsako jed skuhamo vsaj enkrat. Moj meni je:

-          rumena currijeva pasta s piščancem,

-          piščanec v kokosovi juhi,

-          pečen piščanec z arašidi,

-          tajski spomladanski zavitki,

-          banana v kokosovem mleku. … mljac, mljac.

Sledi priprave prvih treh jedi, vse od začetka do konca. Vse sestavine so z vrta, razen olje za cvrtje, ribje omake, sojine omake in nekaterih sestavin za sladice.

Sammyjeva žena nam razlaga, spremlja vsak korak in pove kdaj moramo kakšno sestavino vključiti v jed. Med pripravo medsebojno poskušamo jedi. Ko naredimo prve tri, sledi kosilo – hrana je odlična, ker sem jo jaz kuhal! Sledi neke vrste medsebojna degustacija jedi. Po kosilu počitek v visečih mrežah za slabi dve uri. Moram reči, da zaslužen.

Moja mojstrovina: rumeni curry, kokosova juha in piščanec z arašidi
(od leve proti desni)

Spomladanski zavitki in banan v kokosovem mleku ... mljac, mljac

Popoldan naredimo še sladice, ki so prav tako izvrstne. Še malo posedimo, nato pa nas razvozi po hostlih. Vse skupaj je trajalo od devete zjutraj pa vse do pete popoldan. Moram reči, da se utrujen od oblice hrane. Še ena odlična zadeva tukaj: WC v zelenju!

Sanitarni prostor

Preden se odpravimo nazaj imam priložnost še videti ročno žetev riža. Več družin iz vasi se skupaj poda na polja in eno za drugim požanjejo. Zelo naporno delo.

Žetev riža



Lepotica in lepotec
v narodni noši

Po vrnitvi sledi tuš in počasne priprave na večeren izhod – danes je velika parada. Ob pol sedmih se odpravimo proti centru, kjer se bo od Thai Pai vrat pa vse do mostu Nawarat vršil mimohod. V paradi se predstavijo različne vasi, lokalne lepotice in lepotci so oblečeni v svoje noše. Res lepo za pogledat. Mimohod traja in traja, ker se vmes ustavljajo in uprizarjajo plese. Okrog polnoči spustimo tudi mi en velik lampijon na katerega napišemo naše želje.

Res so lepa dekleta ... pa noše tudi

Naš lampijon z željami ...

... se dviguje ...

... in se pomeša z ostalimi na nočnem nebu.

Gneča na ulici

Z mostu in okoliških templjev spuščajo nešteto lampijonov, ki prekrijejo oblačno nebo. Vsake toliko se izmed oblakov prikaže polna luna, ki z lebdečimi lampijoni tvori neke vrste zvezdnato nebo. Sledi nekaj manjših ognjemetov, nato pa se odpravimo v lokal na pijačo.

Ognjemet za konec

 

Lep in dolg dan. Pa lahko noč!