Buenos Aires

Evita Peron

Kolikor je bil včerajšnji dan dolg,toliko je bila tudi noč daljša – zahvaljujoč časovnemu zamiku. Bujenje »komaj« okrog 8.00, počasen zajtrk, nato pa odkrivat mesto. Buenos Aires ali »dober veter« kot bi prevedli ime, leži ob ustju reke Rio de la Plata in ima okrog 13 mio prebivalcev – po neuradnih podatkih še kakšen milijon več. Med drugim ima tudi 24 (štiriindvajset) profesionalnih nogometnih klubov! Najbolj znana sta vsekakor Boca Juniors – delavski klub in River Plate – klub premožnih.

Pa po vrsti. Jutranji sprehod po »Aveniji de Mayo« od Kongresne palače proti najbolj široki cesti na svetu, »Aveniji 9 de Julio«, je razkril mešanico stare kolonialne arhitekture in modernih zgradb. Samo mesto je bilo ustanovljeno v začetku 16. stoletja, ko so prvi španski kolonialisti pristali na obalah reke Rio de la Plata.

Promet

Spomin na Evito

Na aveniji 9 de Julio prevladuje obelisk ter na dveh pročeljih podobe Evite Peron. Pot nas vodi do najbolj obiskane točke mesta: pokopališča Recoleta. Tukaj so pokopani vsi pomembni in bogati ljudje iz Argentinske zgodovine. Najbolj obiskana je vsekakor grobnica že omenjene »večne« prve dame – Evite Peron. Tukaj je res več ljudi kot v kakšnem slovenskem nakupovalnem centru.

Z avtobusom se odpeljemo v staro mestno četrt La Boca, ki slovi kot najbolj revni del mesta. Sam center te četrti, okrog ulice Caminito, je umetniško obarvan: restavracije, trgovinice z umetninami različnih zvrsti, živo barvne zgradbe in plesalci tanga. Tango izvira ravno od tukaj: namreč včasih so mornarji, ki so čakali na prodajalke ljubezni, plesali ob glasbi in je zmes Italijanske, Španske in Francoske glasbe. Tukaj sploh ni bil popularen ali priljubljen. Svoj razcvet je doživel šele v Parizu in se v začetku 20. Stoletja zmagoslavno vrnil v Argentino ter postal simbol te države. Danes obstaja kar nekaj stilov tega plesa. Vendar kakor hitro se oddaljiš od glavne ulice tukaj, postane ta četrt dokaj nevarna. A je tu še ena zgradba, ki je kultna in sicer »La Bonbonera« - stadion tukajšnjega najbolj znanega nogometnega kluba Boca Juniors. Eden najbolj znanih igralcev je Maradona. Vsekakor kultno!



Samostojan republika



Ozka ulica

Dobra smer

Transport

Počitek

Pripadnost

Strumni korak

Le kaj delajo?

Obelisk

Sonce neusmiljeno pripeka, asfalt je segret, temperatura pa je presegla 30⁰C in dosti vlage je v zraku. Pravo poletje. Sledi sprehod skozi San Telmo – najbolj staro in ohranjeno mestno četrt znano po plesalcih tanga. Dogaja se predvsem zvečer.

Strastno

Zato najprej v hostl, potem pa na večerjo – za tukajšnje razmere dokaz zgodnjo, saj domačini pridejo ven komaj po deveti uri in večerjajo okrog desetih, nato pa se sprehodijo še po različnih lokalih, kjer se družijo do poznih nočnih ur. Dan se jim začne šele med deveto in deseto zjutraj. Nam pa ob štirih, zato dokaj »hitro« v posteljo. Jutri potujemo že zelo zgodaj na jug države.

Pa lahko noč!

Argentina

Četrtek, 1.3.2012. Pomlad je pred vrati! Vsaj kar zadeva vremena zadnje dni. Čudovito sončno jutro se prevesi v še lepši in toplejši dan. Skoraj tako kot na NZ. Dejansko sem »preskočil« en letni čas. Ufff, teden dni bivanja doma je za menoj – ravno sem se navadil na evropski čas, ko se ponovno odpravljam na pot. Spet poletju naproti, vendar tokrat na drug kontinent – Južna Amerika, točneje Argentina. Dobra novica je, da je minimalna časovna razlika – so samo 4 ure za nami v Buenos Airesu in uro več južneje na meji s Čilem. Kar pomeni, da ne bo večjih težav pri aklimatizaciji.

Tokrat za spremembo potujem z agencijo. Skupina je dokaj velika: 17 oseb + vodič. Pet parov in sedem singlov, od tega dva fanta vključno z menoj! Pot se je tokrat začela ob 14-tih v Ljubljani od koder potem z avtobusom proti Benetkam. Letimo z Iberio – Španskim ponosom. Jaz prvič z njimi. Let do Madrida traja nekaj več kot uro in prispemo v zgodnjih nočnih urah. Do hotela je ena postaja z metrojem, tik zraven pa je tapas bar. Odlično za prazen želodec!

Petek, 2.3.2012. Prebudimo se v dokaj hladno špansko jutro. Samo 12⁰C in nekoliko oblačno. Španci v zimskih jaknah, s kapami in šali. Zanimivo. Pri nas bi hodili že s kratkimi rokavi okrog. Danes ima rojstni dan tudi zelo dobra prijateljica Linda iz Nemčije, ki sem jo spoznal v Novi Zelandiji. Zelo se razveseli klica. Kar nekaj časa čebljava po telefonu. Upam, da ne bo previsok račun za telefon. Spet.

Na letališču smo dve uri pred poletom. Ustaljena procedura: kontrole in čakanje. Med pogovorom nekdo omeni, da sta Iberia in Madridsko letališče med top 4 kar zadeva izgubljene prtljage. Malo nas zaskrbi, saj naša prtljaga »čaka« že od včeraj nekje v skladišču. No, pustimo se presenetiti. So pa točni pri poletu.

Polet traja nekaj več kot 12 ur – mačji kašelj zame – in naredimo malo več kot 10.000km. Za razliko od Emiratsov, na tem letalu ni bilo individualnih zaslonov in filmov, premalo prostora za noge in tudi hrana je slabša. Dobra novica je, da je vsa prtljaga prišla. Kakšno olajšanje. Še zadnje kontrole in neke vrste »viza«, potem pa na avtobus in do hostla. Le-ta se nahaja v samem centru mesta Buenos Aires. To je dobro izhodišče za ogled mesta. Hostl v bistvu ni klasičen hostl – nameščeni smo v privat stanovanju, ki je razdeljeno na posamezne sobe. Zanimivo.

Dan je bil dolg tudi zaradi časovnega zamika, slik še ni, zato grem sedaj spat.

Lahko noč!